Pasulj iz belega fižola.
(Recept spodaj.)
Domovina fižola so tropska in subtropska gozdna območja Srednje in Južne Amerike. V 16. stoletju so ga v Evropo prinesli pomorščaki, danes pa ga pridelujejo po celem svetu.
Fižol po kakovosti in vsebini hranil prekaša večino zelenjave, čeprav na splošno ni najbolj priljubljeno živilo, med drugim zato, ker pospešuje tvorbo plinov, kar pa sicer ni neprijetna lastnost za naše zdravje. Sestavine fižola so neposredna hrana za črevesne bakterije, z uživanjem fižola pozitivno vplivamo na svoje zdravje preko učinkov na črevo, plini pa so stranski produkt delovanja črevesnega ekosistema. Neprijetnost lahko ublažimo že tako, da fižol uživamo z drugo hrano, predvsem pa je pomembno, da ga pred kuhanjem vedno namakamo (najbolje čez noč). Pred kuhanjem vodo, v kateri se je namakal, odlijemo in ga dobro speremo. Kuhamo ga obvezno skupaj z enim ali dvema listoma lovorja. Če upoštevamo te napotke, je zelo malo možnosti, da nas bo fižol po zaužitju napenjal.
V fižolovih zrnih najdemo tudi ogromno beljakovin, pomembne količine kalcija, magnezija, folata, kalija, mangana (mikroelement za rast las), molibdena (za presnovo) in železa, ogljikovi hidrati pa so bogato naloženi v obliki škroba. Vsebuje provitamin A, vitamine skupine B, kot tudi vitamina C in E. Svež fižol je nizkokaloričen: 100 g ima le okoli 31 kalorij.
Fižol je zelo odporen proti vplivom iz okolja in vsrka le malo škodljivih snovi, ki ostanejo na stroku in jih lahko odstranimo s temeljitim izpiranjem.
Fižol je zelo odporen proti vplivom iz okolja in vsrka le malo škodljivih snovi, ki ostanejo na stroku in jih lahko odstranimo s temeljitim izpiranjem.
Pomlajuje celice, ščiti srce, znižuje holesterol
Fižol ščiti pred mnogimi kroničnimi boleznimi. Z rednim uživanjem zmanjšamo tveganje obolevnosti za rakavimi obolenji in boleznimi srca, poleg tega ščiti pred debelostjo, ki je povezana z mnogimi tegobami. Ponovitev srčne kapi je bistveno manj pri tistih, ki se redno prehranjujejo s fižolom. Prav tako je pri rednih uživalcih fižola za tretjino manj črevesnih polipov (adenomov, ki so lahko tudi predrakave spremembe).
Fižol ščiti pred mnogimi kroničnimi boleznimi. Z rednim uživanjem zmanjšamo tveganje obolevnosti za rakavimi obolenji in boleznimi srca, poleg tega ščiti pred debelostjo, ki je povezana z mnogimi tegobami. Ponovitev srčne kapi je bistveno manj pri tistih, ki se redno prehranjujejo s fižolom. Prav tako je pri rednih uživalcih fižola za tretjino manj črevesnih polipov (adenomov, ki so lahko tudi predrakave spremembe).
Topne vlaknine v fižolu vežejo žilne kisline in tako posredno vplivajo na nižanje holesterola v krvi. Folat, magnezij in kalij v fižolu ščitijo srce in pripomorejo k nižjemu krvnemu tlaku. Mikrohranilom v fižolu, ki ščitijo srce in ožilje ter preprečujejo razvoj raka, pomagajo tudi druge zaščitne snovi v fižolu - saponini, lignini in fitosteroli. Zaradi bogastva nukleinskih kislin spada fižol med najuspešnejša naravna pomlajevalna sredstva za naše telesne celice. Fižol pomaga še pri težavah z jetri, ledvicami in mehurjem, v telesnih celicah pospešuje nastajanje aminokislin, deluje poživljajoče, pomaga pri prebavnih motnjah in odvaja vodo iz telesa.
Odličen za sladkorne bolnike in vegetarijance
Fižol je odlična hrana za sladkorne bolnike, saj vsebuje kompleksne ogljikove hidrate, ki se počasi sproščajo v kri, tako da je idealen za uravnavo sladkorja, poleg tega pa vsebuje tudi precej beljakovin, ki so pri diabetikih pogosto premalo zastopane. Fižol in stročnice so tudi prehranska osnova za vegetarijance.
Fižol je odlična hrana za sladkorne bolnike, saj vsebuje kompleksne ogljikove hidrate, ki se počasi sproščajo v kri, tako da je idealen za uravnavo sladkorja, poleg tega pa vsebuje tudi precej beljakovin, ki so pri diabetikih pogosto premalo zastopane. Fižol in stročnice so tudi prehranska osnova za vegetarijance.
Fižol je na voljo skozi vse leto – posušen, konzerviran, zamrznjen. Nikoli pa ga ne jejte surovega ali le delno kuhanega, saj lahko povzroči alergično reakcijo. Z njim lahko obogatimo različne jedi, uživamo ga lahko z jajci, v zelenjavni juhi, v solati s tuno, paradižnikovi omaki z baziliko, lahko ga začinimo s peteršiljem, šetrajem, z baziliko, s česnom, origanom, timijanom … Je prvovrstno živilo, ki bi ga morali bolj spoštovati, tako zaradi okusa kot zdravilnih učinkov.
In še recept za božansko dober veganski pasulj! Količina fižola je za 3-4 osebe.
- 250 g belega fižola
- lovor
- himalajska sol
- začimbe: sladka paprika, curry, kurkuma, kajenski poper, rožmarin, timijan, lahko tudi vloženi feferoni (pasulj mora biti pikanten!)
- kokosova maščoba
- malo sojine omake
- po želji koščki sojinega mesa ali dimljenega tofuja
- po želji (če želimo bolj gosto jed) malo polnozrnatega pirinega zdroba
Fižol po predhodnem namakanju skuhamo skupaj z lovorjem (kuhan je približno v eni uri). Nato ga zabelimo in začinimo. Po želji na kokosovi maščobi prepražimo malo pirinega zdroba, s katerim pasulj zgostimo. Poljubno lahko dodamo tudi koščke sojinega mesa ali na kocke narezan tofu. Postrežemo z domačim kruhom. Dober tek! :)
