ponedeljek, 21. julij 2025

PRESNA PREHRANA IN POČUTJE ... 1. DEL

Obljuba dela dolg ... In obljubila sem - na Facebooku 😉 -, da bom napisala kaj več o tem. Ker se mi zdi prav, da delimo svoje izkušnje, tisti, ki jih imamo, sploh, če so pozitivne. Sicer gre za področje, o katerem bi lahko napisala cel roman - in sem dejansko tudi že pisala o njem v knjigi (Zgoraj brez; založba Sanje), ker pa ta ni priročnik, ampak leposlovje, delno avtobiografski roman, je presna prehrana le ena od tematik v njem 😉. In prav zato, ker je tema tako obširna in imam o njej toliko za povedati, bom vse skupaj razdelila na več delov, ker verjamem, da se nikomur ne da brati tako dolgih objav 😅

S presno prehrano sem se prvič srečala pred 20 leti. Takrat se je zame, za moje zdravje in počutje, zgodila prava revolucija. Potem ko sem se dobro podučila, kako in kaj (s pomočjo nekaj predavanj, potem pa predvsem preko enega najboljših priročnikov s tega področja - Hočeš biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem! avtorja Helmuta Wandmakerja), sem ta način prehranjevanja prvič preizkusila za slabe tri mesece. Po kakem mesecu precej neprijetnega razstrupljanja se je moje počutje tako spremenilo, da bi težko verjela, če ne bi izkusila na lastni koži. Prej vedno napihnjen trebuh je uplahnil, počutila sem se lahkotno kot peresce, prebava se je iz polžje spremenila v ekspresno, vse je bilo hitrejše in lažje. Praktično odkar pomnim, me je krasil 'bojlerček', v najstniških letih pa sem imela tudi konkretne težave s počasno prebavo in zaprtjem. Po več dni skupaj sploh nisem šla na veliko potrebo. Prehranjevala sem se obupno, samo kuhana hrana, sadja skoraj nič, rada sem imela sladkarije ... Potem pa, kar na lepem - 100 % sadje in zelenjava, prava revolucija za telo. In ne le telo! Spremenilo se je VSE. To se je dogajalo ob koncu 4. letnika gimnazije, prav takrat sem se učila za maturo. Dobro se spomnim, kako gladko mi je šlo učenje od rok, še nikoli ni bilo tako lahko. Najbolj fascinantno pa je bilo, kar se je zgodilo z matematiko. S tem predmetom sem imela vedno težave, nikoli mi ni šla, v prvem in drugem letniku sem imela popravce. V tretjem - komaj da sem izdelala 🙈. No, potem pa pride zadnji letnik in z njim matura, jaz pa na presni. In kaj se je zgodilo? Matematiko sem na maturi naredila s 4!!! Nikoli v vseh letih gimnazije nisem dobila štirice pri matematiki 😛. Je bila tega 'kriva' presna prehrana? Kdo bi vedel, a težko verjamem, da je šlo samo za naključje. (V slednja itak ne verjamem.) Skratka, dobila sem potrditev, da presna prehrana izredno pozitivno in blagodejno vpliva ne le na telesne vidike zdravja in počutja, temveč tudi na tiste druge - intelektualne, psihične, duševne.

Takrat, pred 20 leti, sem po slabih treh mesecih s presnim prehranjevanjem prekinila, ker je moje bližnje preveč skrbelo, da bom shirala 😝. In sem pač popustila pod pritiskom. Res sem močno shujšala (že prej sem bila vitka), a počutila sem se fantastično. Kasneje sem tudi veliko brala o tem, da je izguba teže (tudi drastična) na začetku nekaj povsem normalnega, ker se mora telo znebiti odvečne vode, toksinov itd., in da se sčasoma teža uravna. Saj potem mi je bilo tudi žal, zakaj nisem vztrajala, kljub zunanjim pritiskom, a je bilo že prav tako. Ta tako pozitivna izkušnja se je za vselej usidrala vame, nikoli nisem pozabila tistega fenomenalnega počutja. Počutje na 100 % presni prehrani (še posebej na 100 % sadni) je dejansko takšno, da si nekdo, ki tega ni izkusil, sploh ne more predstavljati, kako je. To je popolnoma drugačno življenje, popolnoma drugačna izkušnja življenja in bivanja v celoti. Res je težko opisati, najbolje je izkusiti na lastni koži 😉.

Od takrat sem torej spremenila svojo prehrano tako, da dajem absolutno prednost presni, čez poletje pa težim k 100 % presni (čeprav mi zaenkrat še ne uspeva zares 100 %). Po prvi izkušnji s presno hrano pred 20 leti sem uvedla sadni zajtrk - do 12. ure dopoldan nič drugega kot sadje (telo se namreč med 4. in 12. uro zjutraj intenzivneje razstruplja, in če takrat ne jemo ničesar ali samo sadje, mu s tem maksimalno pomagamo), potem pa sem pred cca. 5 leti to še 'zaostrila': prvi kuhan obrok šele pozno popoldne, kot pozno kosilo ali zgodnja večerja. Čez poletje pa se poskušam kuhani hrani povsem izogibati in jesti predvsem sadje. Zakaj?

Zgodba je še dolga, več v naslednjem delu 😊.

 


Banane in mango.


Pomarančni sok - že leta obvezen zajtrk vsako jutro.







Presne palačinke.


Sladoled iz zmrznjenih banan in malin.



Presni krekerji.


Smuti iz banan in malin.