Vsekakor knjige - cela serija knjig - ki si zaslužijo, da jih ne samo omenim, ampak tudi kaj več napišem o njih. Avtor: Vadim Zeland, ruski kvantni fizik. Vse, o čemer piše, na nek način temelji na zakonih fizike. Kar mi je zelo všeč, kljub temu, da fizika v srednji šoli res ni bila moj najljubši predmet. Še malo ne. Pri urah fizike sem večinoma trpela, še toliko bolj, kadar me je sladko maščevalna profesorica (ki se je maščevala svojim profesorjem za svoje neuspehe pri fiziki v srednji šoli) celo uro mrcvarila pred tablo, zato, da mi je na koncu tako ali tako zabila šut. Nisem uživala, ne. Zato pa mi je fizika Vadima Zelanda toliko bolj všeč. Ker je tako življenjska, tako resnično uporabna. In hkrati čisto razumljiva. Edino, kar nekoliko bega, je to, da človek težko verjame vsemu temu, o čemer govori. Ni, da ne bi bilo razumljivo; verjeti je težko. Zato pa je treba povsem spremeniti vse svoje dosedanje poglede, obrniti na glavo vse, kar so nas kdaj učili in kar so nam že od malega tupili v glavo, zasukati možgane in pogledati in pomisliti na čisto drugačen način. A ta način mi je všeč. In le komu, ki se malo poglobi v te zadeve, ne bi bil? Le kdo ne bi bil vesel, olajšan, navdušen, ko izve, da je vse tako preprosto?
Poskušala bom na kratko povzeti vsebino vsake od knjig iz serije. V seriji Transurfing realnosti so zaenkrat štiri knjige, štiri stopnje. Pred temi štirimi sta še dve, ki predstavljata nekakšen uvod v transurfing realnosti. Ti dve sem odkrila kasneje in ju še nisem prebrala; na vrsto bosta prišli na koncu. Zaenkrat sem prebrala prve tri knjige iz serije, trenutno berem četrto. Začela bom torej s povzetkom prve knjige, prve stopnje z naslovom Prostor različic.
Temeljni "nauk" prve knjige iz serije sloni na trditvi, da se sanje ne uresničujejo. Želje se ne izpolnijo. Zakaj? Zato, ker želja nikoli ne more biti več kot samo to, kar je - želja. Če si nekaj samo želimo, tega ne bomo dobili. Če o nečem samo sanjamo, se nam to ne bo zgodilo. Če k nečemu samo stremimo, tega ne bomo dosegli. Če nismo pripravljeni ničesar storiti, se ne bo zgodilo nič. Niti pozitivno razmišljanje ne zadošča, če hočemo nekaj doseči. Seveda je pozitivno razmišljanje potrebno in zaželeno, a ni dovolj.
Človek spi. Človek se ne zaveda, da ima v sebi neslutene moči. Človek sploh ne ve, da se mu za želen cilj ni potrebno posebej naprezati, temveč lahko želeno preprosto dobi. Če se morate za cilj naprezati, če se morate mučiti, da ga dosežete, potem to ni vaš cilj. Potem je to cilj nekoga drugega.
Realnost se lahko pojavlja v neskončnem številu oblik. To, v kar verjamete in kar živite, je vaša realnost. Nekdo drug ima spet svojo, drugačno realnost. Tisto, kar si človek izbere, vselej tudi dobi.
Prostor različic je informacijsko polje tega, kar je in kar bo. Informacijsko polje vsebuje potencialne različice vseh dogodkov. Prostor lahko razbijemo na več sektorjev, od katerih ima vsak svojo različico.
Materialna realizacija se v prostoru giblje kot zgoščen strdek. Sevanje miselne energije povzroči materializacijo potencialne različice. Vsak organizem prispeva k oblikovanju materialne realizacije.
Ko se spremenijo parametri našega miselnega sevanja, lahko preidemo na drugo življenjsko linijo v prostoru različic. Scenarija sicer ne moremo spremeniti, lahko pa si izberemo drugo različico. Nobenega smisla nima, da se borimo za srečo - samo izbrati si moramo različico, ki si jo želimo.
Skupine enako mislečih ljudi ustvarjajo energijsko-informacijske strukture - nihala. Te strukture se začnejo samostojno razvijati in si preko svojih lastnih zakonov podrejajo ljudi. Ljudje se ne zavedajo, da tudi sami nevede delujejo v interesu nihal.
Če človek nečesa aktivno noče, potem bo to v njegovem življenju obstajalo. Če želi rešiti problem, se mora predati situaciji, jo sprejeti.
Vpliva nihala se lahko osvobodimo - tako, da ga ignoriramo. (Primer: negativne novice na televiziji, poročila o nesrečah, boleznih, epidemiji gripe, ošpic itd. - vse to lahko slišimo, vendar se nas ne dotakne. Skozi eno uho gre noter, skozi drugo ven. Ignoriramo.)
Vsi problemi in nevšečnosti, ki jih imamo v življenju, nastanejo večinoma zaradi naslednjega razloga: stvarem pripišemo pretirano pomembnost. Sile ravnovesja se usmerijo na odstranitev odvečnega potenciala, ki nastane vedno, ko nečemu pripišemo preveliko pomembnost.
Nezadovoljstvo in obsojanje sile ravnovesja vedno obrneta proti nam. Zato je nujno, da običajne negativne reakcije zamenjamo z oddajanjem pozitivne energije.
Več ko nam cilj pomeni, manjša je verjetnost, da ga bomo dosegli. Izpolnijo se le tiste želje, ki niso vezane na potenciale pomembnosti in odvisnosti.
Da bi lahko izkusili brezpogojno ljubezen, se moramo odpovedati pravici do posedovanja.
Denar bo kot spremljajoč atribut na poti do cilja prišel sam od sebe.
Vsak človek si ustvari svoj sloj sveta, v katerem živi. S tem, ko prenaša negativno energijo, si človek sam slabša sloj svojega sveta.
Odziv na negativni dogodek povzroči prehod na negativne življenjske linije. Nobeni negativni situaciji ne smemo dovoliti, da postane del našega sloja. Ne dovoliti ne pomeni zbežati, temveč namerno ignorirati in ne kazati zanimanja.
Slutnje, prerokbe, intuicija, sanje, odkritja in umetniške mojstrovine - vse to prihaja iz prostora različic, do katerega dostopa naša duša - ne razum. Razum zgolj interpretira informacije, ki mu jih prenese duša.
Duša ne misli in ne govori, temveč čuti in ve. Če razumu uspe interpretirati informacijo duše, se rodi odkritje.
Svoboda izbire nam dovoljuje, da si nekaj preprosto vzamemo. Ne da bi prosili, zahtevali ali se borili za to. Vse je veliko preprostejše, kot se zdi na prvi pogled. Prepustimo se tej preprostosti.
Ko se odpovemo nadzoru, dobimo še večji nadzor nad situacijo. In če plavamo s tokom različic, nam svet pride naproti.
Naslednjič: druga knjiga iz serije z naslovom Šelestenje jutranjih zvezd.
