Moram reči, da že dolgo nisem brala knjige, ob kateri bi se tako nasmejala. Vaje v slogu Raymonda Queneauja so pravi jezikovni in literarni laboratorij, poln bistroumnega, norčavega humorja, prava mojstrovina. V knjigi avtor preprost, vsakdanji dogodek opiše na 99 različnih načinov, pri čemer uporablja celo paleto retoričnih figur in jezikovnih prijemov, parodira sloge in žanre, se igra z jezikom, vse skupaj pa je začinjeno z norčavim humorjem. Nekateri primeri so tako smešni, da se mora bralec na glas smejati.
Za pokušino je tukaj eden od načinov opisa dogodka, ki je poimenovan "Žaljivo":
Potem ko sem kot kakšen idiot čakal na tisti peklenski vročini, sem nazadnje le vstopil v nagravžen avtobus, kjer se je že drenjal cel kup klincev. Najbolj klinčev od vseh teh klincev je bil neki mozoljast tip s svinjsko dolgim vratom, ki se je produciral z napol razpadlo klofeto, s katere je bingljal nekakšen pangeljc. Važič je začel lajat na starega klinca, ki je v svoji senilnosti tacal po njegovih škrpetih, ampak kmalu je zacvikal in jo uscal proti prostemu sedežu, ki je bil še vlažen od prešvicane riti tipa, ki se je tačas pobral.
Čez dve uri - se mi pa res userje! - spet nabašem na tega klinca, ko z enim drugim klincem kar naprej otresa pred tistim nagravžnim štacijonom prekletega Lazarona. Budalila sta o knofu. Pa si rečem: knof goraldol, še zmerom boš isti klinc hudičev.
Slovenski prevod je odlično delo prevajalca Aleša Bergerja, ki je dobil tudi Prešernovo nagrado za prevajalski opus. Tudi prevod je, prav tako kot izvirnik, mojstrovina, saj je prevajanje take vrste besedila izredno zahtevna naloga.
Obvezno branje za vse literarne in jezikovne sladokusce, za vse, ki ob branju radi pošteno razmigajo možgančke, pa tudi za vse, ki se radi zraven še nasmejejo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar