Čutim potrebo, da se še malo razpišem o trenutnem stanju. O nenavadni, čudaški, negotovi situaciji, v kateri smo se vsi skupaj znašli. Prav gotovo jo doživljamo vsak po svoje, vseeno pa bi rada razgrnila svoje mnenje, preprosto zato, ker bo mogoče komu pomagalo. Morebiti se bo kdo našel v mojem razmišljanju.
Pred nekaj dnevi sem na družabnem omrežju brala objavo neke osebe. Zapis je bil tipično "jamrajoč", prav nič izstopajočega v poplavi objav zadnje čase, ko so bolj ali manj vsi negotovi, zaskrbljeni, prestrašeni, jezni. Pa vseeno me je ta zapis pritegnil do te mere, da sem prebrala celega in se ob njem čudila; najbrž zato, ker se preprosto nisem mogla poistovetiti z napisanim. Oseba je med drugim napisala, da sovraži čakanje. Da sovraži čakati celo, da se skuha krompir. Nisem mogla verjeti, kaj berem. Ob tem sem lahko čutila samo pomilovanje. Kako lahko nekdo, ki mu predstavlja problem že čakanje, da se skuha krompir, normalno in s čim manj (psihične) škode prebrodi trenutno krizno situacijo? Ob tem se zavedam, da to seveda ni problem le dotične osebe, ampak vsesplošno razširjeni problem celotne naše instantne družbe. Navajeni smo imeti vse takoj, in če ni takoj, cepetamo, se razburjamo in pademo v depresijo in histerijo. Je to samo huda razvajenost ali je še kaj drugega? Večina ljudi ima velike težave s prepoznanjem temeljnega dejstva v življenju: nikoli, ampak resnično NIKOLI ne moremo VSEGA nadzorovati, nikoli ne more biti VSE pod našo kontrolo, in predvsem se marsikdaj lahko zgodi, da je pač treba počakati. Pa še nekaj: vse se zgodi z razlogom. Občutek imam, da nekateri nikoli v življenju ne pomislijo na to. Pa bi morali; kajti, naj zveni še tako bedasto, ezoterično ali celo klišejsko, je res: vse se zgodi z razlogom. Včasih je treba določeno situacijo pač sprejeti, malo počakati, da vidimo, kaj se bo zgodilo - ker preprosto ne moremo vedno imeti vpogleda v ozadje čisto vsega, ker nismo tako prekleto vsemogočni. Smo veliko več, kot se zavedamo; imamo veliko, veliko večjo moč, kot si upamo pomisliti, to je res; a res je tudi, da preprosto ne moremo vedeti vsega. Za to uporabljamo premajhen odstotek svojih možganov.
Kako sama doživljam trenutno situacijo? Po pravici povedano se zame s prihodom domnevne "epidemije" ter karantene in samoizolacije, ki sta sledili, ni spremenilo popolnoma nič. Lokali in gostilne so zaprti - pa kaj? Že prej nisem hodila na pijačke. (Pravzaprav, če si lahko dovolim to zapisati, in si bom, posedanje v lokalih na pijačah se mi je od nekdaj zdelo ena največjih in najbolj nesmiselnih potrat časa in denarja.) Šole in vrtci so zaprti - nič hudega, že prej sem bila doma, tako da varstva za sina že prej nisem potrebovala. Zaprte so tudi knjižnice in neživilske trgovine (zaenkrat še) - prav tako nič hudega, nič takega ne potrebujem, in celo, kar se tiče knjižnic, me to ne prizadeva ne vem kako, ker imam tako obsežno domačo knjižnico, da bi bile lahko knjižnice zaprte še nekaj let, pa mi branja ne bi zmanjkalo. Dejansko se v mojem mikrokozmosu ni spremenilo popolnoma nič. Edina sprememba, ki me je doletela prav v tem času, je ta, da mi je s 1. aprilom začel veljati status samozaposlene v kulturi. Vendar to za zdaj v moje življenje ne prinaša bistvenih sprememb. Razen tega je za nas, za mojo družino, vse do potankosti tako kot prej. Zavedam se, da smo eni redkih in da nimajo vsi te sreče (če je to sreča). Ljudje so ostali doma, nekateri so mogoče celo izgubili službo. Vsi pa se sprašujejo, kako in kaj bo potem. Nikakor ne mislim zmanjševati ali celo negirati pomena gospodarske krize, ki se bo v vsem svojem obsegu šele pokazala. Zapisala sem le, kako sama doživljam trenutno situacijo, in želela sem poudariti, da nikoli nič ni tako črno, kot se zdi. Vse je odvisno od našega dojemanja, od našega pogleda na stvari. In naša kolektivna zavest na razvoj dogodkov vpliva veliko bolj, kot se zavedamo.
Prej omenjena oseba je v svojem zapisu na družabnem omrežju omenila tudi, da jo je strah. Razumljivo - ali pač? Kaj nam koristi to, da nas je strah? Imam preprost predlog: namesto da se osredotočamo na slabosti trenutnega položaja, na vse, česar trenutno ne moremo početi, se raje osredotočimo na vse, kar imamo, na vse, kar lahko počnemo, na vse, s čimer in s komer smo obkroženi in obdarjeni. Če imamo ljubečo družino - kaj bi si lahko še želeli? Ljubezen je vendar najpomembnejša v življenju. (Mimogrede, glede tega sem zadnjič na radiu slišala zanimiv podatek: v tem času, ko smo vsi skupaj v karanteni, naj bi se število ločitev pri zakonskih parih povečalo za kar 55 %. Zanimivo. Pari so "obtičali" doma in ugotovili, da ne znajo več biti skupaj?) Če imamo zdravje - resnično, kaj več si še lahko želimo? Ljudje se svojega zdravja niti ne zavedamo, dokler ga imamo. V trenutku, ko ga nimamo več ali je okrnjeno, pa nas to presneto hitro zadene in začnemo jamrati. Sama imam avtoimunsko bolezen, že leto in pol sem popolnoma brez las, zadnjega pol leta pa tudi brez obrvi in trepalnic. Bolezen me je fizično zelo spremenila (ne na bolje). Lahko bi jamrala in kričala: "Zakaj ravno jaz?" Toda ne. Namesto tega sem raje hvaležna, da ne gre za tako hudo bolezen, ki bi me onesposobila, hvaležna sem, da lahko kljub njej še naprej povsem normalno funkcioniram. In hvaležna sem tudi, da poznam način, s katerim se lahko pozdravim - in menim, da to precej uspešno že počnem. Ljudje so si s tem načinom pozdravili mnogo hujše bolezni, tudi raka. Zakaj se torej ne bi pozdravila tudi jaz? Skratka, osredotočam se na tisto, kar ustvarja pozitivno in ne negativno energijo. Bistveno je, kako se s stvarmi spopademo, kako reagiramo. Naša reakcija je najpomembnejša; bolj pomembna od samih dejstev.
Ja, situacija je res skrajno negotova in z lahkoto v nas vzbudi strah, zaskrbljenost - toda, kaj nam to koristi? Če nas je strah, bomo dobili točno tisto, česar nas je strah. Če pa namesto tega zaupamo, da bo vse v redu - potem tako tudi bo. Vsi vemo, da potem, ko bo vsega tega konec, nič več ne bo tako kot prej - ne more biti. Toda zakaj za vraga ne bi bilo BOLJE kot prej? Kdo nam ne dovoli razmišljati pozitivno, kdo nam ne dovoli pomisliti, da bi lahko bilo bolje in ne slabše? Vse je vendar odvisno od nas! MI se odločamo, kakšno življenje in kakšno realnost bomo imeli!
Kaj pa koronavirus? Saj res, o tem nisem rekla še niti besede. Ne, ne verjamem v koronavirus. Niti pod razno in že dolgo ne. Da ne bo pomote: verjamem, da koronavirus obstaja, ne mislim, da je izmišljen. Ne verjamem pa v to, kar nam v zvezi z njim prikazujejo. Gre za to, da je veliko, veliko manj smrtonosen (?! - "smrtonosen"?! Lepo prosim, sploh ni smrtonosen!), kot nam skušajo prikazati. Čas je, da vsi skupaj spoznamo, da imamo opravka z lažnivimi mediji, ki manipulirajo s podatki in nam servirajo napačne, prirejene informacije, skratka LAŽI. Čim prej to spoznate, tem bolje za vas. Zato sama ne gledam televizije in ne poslušam poročil, ker si pač nočem polniti glave z lažmi. Sem pa kar precej raziskovala in še raziskujem, in prišla do cele množice odkritij. Tukaj o tem ne bom govorila, ker gre za stvari, ki jih noben "normalen" človek noče verjeti, ker so preveč neverjetne, preveč ogabne in prekleto grozljive. (Milo rečeno.) Vas pa spodbujam, da sami raziščete. Spodaj bom pripela nekaj najpomembnejših linkov.
Ja, kar se tiče koronavirusa, mislim, da gre za prevaro. Za eno največjih prevar v zgodovini človeštva. Ker ne morem biti povsem tiho, bom zapisala samo to: spoznala sem, da je bil COVID-19 umetno ustvarjen, z namenom potamaniti velik del človeštva. Kot rečeno, se je izkazal za veliko manj smrtonosnega, kot naj bi bil, a nič hudega, obstaja še plan B: strupena cepiva, ki naj bi nas vse "rešila" te nadloge. (V resnici bi cepiva njih rešila druge, veliko večje nadloge: nas.) Za vsem tem stoji kdo drug kot Bill Gates, dobri očka, ki nas vse tako ljubi, da nas želi s cepivom zaščititi pred to hudo boleznijo. (Mhm.) A tudi on je samo izvajalec (skupaj z WHO, World Health Organization), nad njim so druge, veliko večje živine: svetovna elita, ki upravlja z 99,9 % celotnega svetovnega premoženja in z nami vsemi. Toliko o tem; raziščite sami. Spodnji linki so vam lahko v pomoč.
Vsled vsega tega, ko grem v trgovino ali kam drugam po opravkih, nosim masko izključno zato, ker so pač takšna pravila in ker nočem povzročati problemov. Čeprav mi je težko in bi si jo najraje strgala z obraza, ker se pač zavedam, kako smešno je vse skupaj. Kakšna neverjetna farsa! Medtem ko se mi ukvarjamo s tem strahotno nalezljivim in ogrožujočim virusom, se v ozadju dogaja nekaj veliko, veliko večjega.
Samo še to bom rekla: nič ni tako, kot se zdi. Treba je odpreti oči, vklopiti možgane in se zbuditi. Se ozreti okrog sebe in dojeti, kaj se v resnici dogaja. Mediji nam tega ne bodo povedali; vsaj ne tisti glavni, ki nam vsak dan trobijo na ušesa. Tudi vlada nam tega ne bo povedala. Sami moramo dognati. In, kar je najpomembnejše: stopiti moramo skupaj. Časi ločevanja so mimo. Le združeni smo močni. Dokler smo razdeljeni na leve in desne, črne in bele, verne in ateiste, homo- in heteroseksualne, takšne in drugačne - vse do tedaj smo lahka tarča. Z nami lahko počnejo kar hočejo. V trenutku, ko se zavemo svoje moči in stopimo skupaj - VSI - je njihove vladavine konec. Nas je ogromno; njih je malo.
Še to (ker ne morem biti tiho): Zemlja trenutno prehaja na višjo frekvenco. Vse se spreminja, tudi mi. Zelo pomembno je, da v tem času (in sploh vedno!) tudi sami pri sebi ohranjamo visoko frekvenco, tako da razmišljamo in delujemo pozitivno. Zdaj ni čas za strah, zaskrbljenost, obup in podobna razdiralna čustva. Ne; čas je za radost, hvaležnost in predvsem LJUBEZEN. Ozrimo se malo na svoje življenje - za kaj vse smo lahko hvaležni? Vsakdo od nas lahko najde vsaj nekaj razlogov za hvaležnost; večina jih lahko najde mnogo. TO je tisto, kar moramo zdaj občutiti; ne strah, temveč hvaležnost in ljubezen. Vse je v redu, vse je dobro! Stvari gredo lahko samo na bolje! Zaupajte, da se dogaja nekaj velikega in bodite hvaležni, da ste lahko temu priča! Kar čutite v sebi, to boste videli zunaj. Kakor znotraj, tako zunaj; kakor spodaj, tako zgoraj. Zunanji svet je samo ogledalo naše notranjosti. To imejte v mislih. Nikoli, nikoli ne pozabite tega.
Film Fall of Cabal 1-10:
Deca razotkrivaju satanističko pedofilski kult:
EXCLUSIVE Dr Rashid Buttar BLASTS Gates, Fauci, EXPOSES Fake Pandemic Numbers As Economy Collapses:
Dolores Cannon - Changes Needed for the New Frequencies:
Intervju - Aleksandar Nogo: Širom sveta je u toku veliki obračun sa satanistima!:
Resnica o cepivih:
Cepiva: potrjena prisotnost kontaminiranih mikro in nanodelcev:
Bill Gates' Huge Influence On The World Health Organization Exposed:
Film Out of Shadows:
Ni komentarjev:
Objavite komentar