Rojstnodnevna pogostitev

Ob koncu tedna je moj dragi praznoval rojstni dan in za to priložnost povabil na obisk nekaj sorodnikov in prijateljev. Jaz pa sem, kakopak, pripravila vse za dobro vegansko/vegetarijansko pogostitev :).

Poleg nekaj sladic sem pripravila obložene kruhke z domačimi namazi, s sirom in svežim čemažem ter smrdljivko. Eni kruhki so bili veganski, drugi - tisti s sirom - vegetarijanski. Veganski kruhki so bili namazani s fižolovim namazom ali vegansko zaseko. Slednjo sem tokrat naredila prvič in bila navdušena - gostje pa tudi. Nisem si mislila, da se da iz ajdove kaše in ne kaj dosti drugih sestavin pripraviti tako odličen namaz, ki je že na pogled zares podoben mesni zaseki, po okusu pa tudi. Saj ne, da me to navdušuje, daleč od tega, a okus je dovolj "ajdov", da me ne spominja preveč na pravo zaseko ;) (kolikor se sploh spomnim njenega okusa, glede na to, da sem jo jedla vsega skupaj morda enkrat v življenju, pa še to pred daaaavnimi leti).

Za to odlično vegansko "zaseko" je treba samo skuhati nekaj ajdove kaše (sama sem skuhala skodelico ajde v dvojni količini vode), ki jo nato solimo, popramo, ji dodamo sesekljan ali bolj grobo narezan česen (po želji), olivno olje in po želji kakšna zelišča (sama sem dodala malo svežega peteršilja) ter vse skupaj zmeljemo s paličnim mešalnikom. Dodati sem morala tudi kar precej pirinega mleka, ker je bila masa zelo gosta in trda, tako da jo je bilo težko pirirati. Ko sem dodala mleko, je šlo lažje. Dobila sem čudovit, nasiten namaz bogatega okusa, ki se odlično obnese na obloženih kruhkih, bodisi v kombinaciji s kakšno divjo zelenjavo, vloženo kislo kumarico ali olivo, bodisi kar sam.

 

Veganska zaseka.

 

 

 

Res odličen namaz, ki ga bom gotovo še naredila.

Obloženi kruhki so bili torej eni s fižolovim namazom (ki je, mimogrede, tudi zelo okusen), drugi z vegansko zaseko, tretji pa z listom čemaža, smrdljivke in koščkom sira.

 

 

Obloženi kruhki, čakajoči v hladilniku.

 

Brez sladkih dobrot seveda tudi ne bi šlo ... Poleg torte sem pripravila veganski čokoladni kolač, halvo (obvezna zadeva ;)) in za grizljat polnozrnate slane krekerje s sezamovimi semeni.

 

 

Čakajoč na goste ...



 

 

 

Torta "Prosene sanje s čokolado", okrašena z listki sveže mete.

 

 

 

 

Halva - brez nje preprosto ne gre ... ;)

 

 

 

 

 

 

Čokoladni kolač s kokosovim čipsom.

 

 

 

Sladki "bar". :)

 

Skratka, zelo prijetno praznovanje, pospremljeno s številnimi pohvalami na račun dobre hrane. Pa še kdaj, ne! ;)

Dve torti za dva rojstna dneva

Hja, precej pozna sem, priznam ... Rojstna dneva sta bila že prejšnji teden, jaz se pa šele zdaj oglašam ... A ne gre za lenobo ali kakšen drug neopravičljiv razlog. Prva stvar je ta, da mi nobena od dveh tort, ki sem ju naredila za oba rojstna dneva (svojega in bratovega), ni uspela in sem bila zaradi tega precej besna. Posebno druga torta, pri kateri sem naredila eno precej nepremišljeno napako, zaradi katere se je vse (no, ne čisto vse - vsaj okus je bil enako dober) sfižilo. In zato potem nisem hotela več niti razmišljati o tej neuspeli torti in sem jo kar potisnila nekam tja v ozadje spomina. Drugi, pomembnejši razlog pa je ta, da se trenutno v mojem življenju dogajajo velike spremembe in so zdrave sladice nekako pristale na stranskem tiru. Saj ne, da mi niso več pomembne ali da me zdrava prehrana ne zanima več, daleč od tega! To so stvari, ki me bodo vedno zanimale in ki bodo vedno predstavljale pomemben del mojega življenja. A so tudi stvari, ki so še pomembnejše in brez katerih niti ukvarjanja z zdravo prehrano ne bi moglo biti. In te stvari so zdaj trenutno "prišle na tapeto" mojega življenja.

Sem skrivnostna, vem, a niti slučajno ne mislim že zdaj izdati kaj več ;).

Torej, torta za moj rojstni dan je bila sicer dobra in vse to, a čokoladni preliv se ni naredil prav in zato je bila na pogled ne ravno vabljiva.

 

 

Ja, vem, lep napis ... :) A preliv ni uspel tako, kot bi moral, ker nisem imela pri roki nobenega tekočega sladila in sem uporabila tisto, kar sem imela - to pa je bil ksilitol, ki je v zrnati obliki in se zato nikakor ni hotel stopiti v kokosovi maščobi. Ker se torej sestavine niso prav povezale, se je kokosova maščoba potem, ko je bil preliv že na torti, ločila od kakava in ksilitola, kar je povzročilo neprijetno belo in razbrazdano površino preliva predvsem ob robu torte. Saj ne rečem, dobra je bila vseeno, a nikakor ni izgledala tako, kot bi morala. 

Drugače pa je bila ta torta v glavnem iz pirinega zdroba in češnjevega kompota. Torej bi jo lahko poimenovala pirino-češnjeva torta ali pa pirina torta s češnjami. Recept sem si izmislila nekaj dni prej. V kompot (iz katerega sem seveda prej odstranila češnje in jih izkoščičila) sem zakuhala pirin zdrob. Ko je bil kuhan, sem primešala še izkoščičene češnje, malo ruma, vanilije in to je to. Sladkorja ni bilo treba dodajati, ker je bil že v kompotu. To pirino-češnjevo maso sem nato nanesla v okrogel model, ki sem ga položila na pladenj za torto. Pustila sem, da se je nekoliko ohladila in strdila, kasneje pa sem jo še premazala z domačo marmelado in neuspelim čokoladnim prelivom. Sledilo je strjevanje v hladilniku do naslednjega dneva. Če zanemarimo ne ravno najlepši videz preliva, je bila torta zelo okusna.

 

 

 

Tista, ki sem jo naredila za bratov rojstni dan, pa se je še bolj sfižila, a pojedli smo jo vseeno in to po hitrem postopku. Ja, vsaj dobra je bila, če je bil že videz katastrofalen. Gre za torto "Prosene sanje s čokolado" po mojem izvirnem receptu. Polomila sem ga, ko sem uporabila čisto malce preveč rastlinskega mleka - samo malo preveč in torta je bila pokvarjena. (Kar se videza tiče, ne drugače.) Bila je takšna, da se ni dalo rezati lepih kosov in jo je bilo treba jesti z žlico. Vseeno sem jo slikala, ko je bila še cela - niti ni izgledala tako slabo, a če bi slikala kakšen posamezen "kos" (ja, "kos" v navednicah), slika ne bi bila tako omamno lepa. No ja, kaj hočemo ... Ne more prav vedno in čisto vse uspeti!

 

 

 

Tile spodrsljaji so me ponovno opomnili, da sem zgolj ljubiteljska in amaterska "slaščičarka" in da sicer res znam delati stvari, ki so zelo dobre (in zdrave!), ne pa tudi pretirano lepe za oko. Kar pa je pri slaščičarstvu še kako pomembno. Ker se vedno je najprej z očmi in šele potem z usti. Verjetno ne bom nikoli dovolj dobra v tem - v ustvarjanju res lepih, ne samo dobrih slaščic.

Torto iz prosene kaše bom bratu verjetno naredila še enkrat, tokrat takšno, kot mora biti - da ne bo samo dobra, ampak se jo bo tudi dalo narezati na lepe kose.

Hm, spomnila sem se, da zamujam z jedjo meseca ... in to kar pošteno, ker sem o zadnji jedi meseca pisala decembra, če se ne motim! Ja, potem je prišla tista ujma in vse skupaj pošteno zmešala ... tako da je januarska jed meseca pač odpadla. Tudi februar se izteka, tako da bom v naslednjih dneh "postregla" z novo jedjo meseca. Obljubim :).