Rojstnodnevna pogostitev

Ob koncu tedna je moj dragi praznoval rojstni dan in za to priložnost povabil na obisk nekaj sorodnikov in prijateljev. Jaz pa sem, kakopak, pripravila vse za dobro vegansko/vegetarijansko pogostitev :).

Poleg nekaj sladic sem pripravila obložene kruhke z domačimi namazi, s sirom in svežim čemažem ter smrdljivko. Eni kruhki so bili veganski, drugi - tisti s sirom - vegetarijanski. Veganski kruhki so bili namazani s fižolovim namazom ali vegansko zaseko. Slednjo sem tokrat naredila prvič in bila navdušena - gostje pa tudi. Nisem si mislila, da se da iz ajdove kaše in ne kaj dosti drugih sestavin pripraviti tako odličen namaz, ki je že na pogled zares podoben mesni zaseki, po okusu pa tudi. Saj ne, da me to navdušuje, daleč od tega, a okus je dovolj "ajdov", da me ne spominja preveč na pravo zaseko ;) (kolikor se sploh spomnim njenega okusa, glede na to, da sem jo jedla vsega skupaj morda enkrat v življenju, pa še to pred daaaavnimi leti).

Za to odlično vegansko "zaseko" je treba samo skuhati nekaj ajdove kaše (sama sem skuhala skodelico ajde v dvojni količini vode), ki jo nato solimo, popramo, ji dodamo sesekljan ali bolj grobo narezan česen (po želji), olivno olje in po želji kakšna zelišča (sama sem dodala malo svežega peteršilja) ter vse skupaj zmeljemo s paličnim mešalnikom. Dodati sem morala tudi kar precej pirinega mleka, ker je bila masa zelo gosta in trda, tako da jo je bilo težko pirirati. Ko sem dodala mleko, je šlo lažje. Dobila sem čudovit, nasiten namaz bogatega okusa, ki se odlično obnese na obloženih kruhkih, bodisi v kombinaciji s kakšno divjo zelenjavo, vloženo kislo kumarico ali olivo, bodisi kar sam.

 

Veganska zaseka.

 

 

 

Res odličen namaz, ki ga bom gotovo še naredila.

Obloženi kruhki so bili torej eni s fižolovim namazom (ki je, mimogrede, tudi zelo okusen), drugi z vegansko zaseko, tretji pa z listom čemaža, smrdljivke in koščkom sira.

 

 

Obloženi kruhki, čakajoči v hladilniku.

 

Brez sladkih dobrot seveda tudi ne bi šlo ... Poleg torte sem pripravila veganski čokoladni kolač, halvo (obvezna zadeva ;)) in za grizljat polnozrnate slane krekerje s sezamovimi semeni.

 

 

Čakajoč na goste ...



 

 

 

Torta "Prosene sanje s čokolado", okrašena z listki sveže mete.

 

 

 

 

Halva - brez nje preprosto ne gre ... ;)

 

 

 

 

 

 

Čokoladni kolač s kokosovim čipsom.

 

 

 

Sladki "bar". :)

 

Skratka, zelo prijetno praznovanje, pospremljeno s številnimi pohvalami na račun dobre hrane. Pa še kdaj, ne! ;)

Miklavževe dobrote ...

Ja, Miklavž je bil včeraj zelo zaposlen ;). V kuhinji Sladostrastnice je cel dan tako dišalo, da je bila moja prijateljica, ki je zvečer prišla po svoje naročilo, skoraj omamljena ;).

Nastajala so slastna mala darilca, na primer ...

 

Bonboniera za prijateljico.

 

 

 

 

 

 

 

 

Druge dobrote, ki so poleg čokolade včeraj nastajale za Miklavževa darila:

 

 

 

Veganska halva.

 

 

In manjše halvice.

 

 

 

Presne kroglice ...

 

 

 

 

Piškoti z rozinami in marmelado ...

 

 

 

 

... in kokosovi mafini.

 

 

Male halvice so se takole zapakirane zbrale na kupu ...

 

 

 



 

 

... ko so čakale na svojo naročnico.

Kar prijetno miklavževanje, ni kaj :).

Tudi vikend, ki prihaja, bo praznično obarvan ... v nedeljo bova z dragim namreč praznovala obletnico najine zveze. Torta ali dve za to priložnost ne uideta ;).

 

 

 

 

 

Miklavž! :)

Miklaaaavž, prihaja Miklavž ... :) V kuhinji Sladostrastnice se že zbirajo ideje, sestavine in ustvarjalne sile. Jutrišnji dan, zadnji dan pred Miklavžem, bo delaven od jutra (tam nekje od štirih naprej) pa do večera. Kar nekaj naročil sem dobila, poleg tega pa moram pripraviti darilca še za vse svoje domače. No, ne da moram ... hočem! Res se nisem primerno izrazila :). Moram niti slučajno ni primeren izraz, ker me obdarovanje najbližjih tako osrečuje, da to ne more biti obveza, ampak je želja, iskrena želja po tem, da drugim nekaj dam, jih s tem osrečim in - zanimivo ali pa povsem logično - na ta način osrečim tudi sebe, še veliko bolj kot sem srečna takrat, kadar sem sama obdarovana. Definitivno drži, da je največja sreča v dajanju in ne toliko v prejemanju. Kdor daje, pa tako ali tako tudi dobi.

Torej, kaj bo jutri (in tudi že danes zvečer) nastajalo v Sladostrastničini kuhinji?

 

Čokolada, veliiiko čokolade ...

 

 

 

Halva, kar precej halve, ker je tako priljubljena, da jo hočejo kar vsi ... ;)

 

 

 

Veganski kokosov kolač v obliki mafinov ...

 

Veganski piškotki ...

 

Slani krekerji s semeni in himalajsko soljo ...

 

... in še marsikaj, to še zdaleč ni vse. Vsak paketek dobrot bo seveda vključeval tudi lepo misel, tako da bo dela res čez glavo. Ampak ko se nekaj počne z veseljem in strastjo, ni težko. ;)

Čez nekaj dni se seveda ponovno oglasim s svežimi fotografijami Miklavževih poslastic ...

 

 

Še nekaj izdelkov za degustacijo

Tako, degustacija je mimo in ... kaj naj rečem? Uspešna je bila :). Med ljudmi je bilo opaziti veliko zanimanja, opazila sem, da bi marsikdo tudi kaj kupil, če bi bilo že na voljo na policah trgovine.

Žal mi je le, da nisem naredila vsaj nekaj fotografij na samem prizorišču dogajanja. Vidi se, da sem bila leta brez fotoaparata ... Sem pa vsaj slaščice in kruh poslikala, preden sem jih nesla tja. Tukaj so še fotografije, ki sem jih posnela v soboto:

Pirin kruh z bučnimi semeni.

Veganska halva v modelčkih.

In halva na krožniku.

Veganski kokosovi mafini in medvedek iz istega testa.

Pirini žepki v družbi kokosovih mafinov.

No, nekaj stvari sem naredila ;). Moram reči, brez lažne skromnosti, da so udeleženci degustacije moje izdelke pokušali z velikim zanimanjem in izrekli nemalo pohval. Precej sem morala razlagati, kakšne so sestavine posameznih slaščic, čeprav je bilo vse napisano na priloženih listkih, a kljub temu mi je bilo to v veselje, ker rada razlagam ljudem o zdravi hrani in zdravih slaščicah ter o svojem dobrem počutju, povezanem z uživanjem zdrave hrane :).

V petek gremo na sejem Narava - zdravje, ki se bo odvijal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Tam se bomo promovirali, da bo joj. Tudi nekaj mojih slaščic bo razstavljenih in seveda upam, da ujamem na trnek čim več potencialnih strank. Vaba bo dovolj okusna in privlačna, po moje ;). 

Otvoritev mojega bloga o zdravi hrani; predavanje Marje Božič

It's time for food!

Ja, tukaj bo beseda tekla o hrani. Na prejšnjem blogu, imenovanem "Razorožiteljica", je bilo "svega i svašta". Pisala sem o tistem, kar mi je pač padlo na pamet. Tukaj pa ne bo tako. Tukaj bo govora o moji strasti do sladkarij (od tod tudi naslov bloga) - a ne kar do vseh po vrsti, ampak zgolj do tistih zdravih. Ja, tudi zdrave sladkarije obstajajo, prav ste prebrali. No, poleg sladkega bo tudi kaj slanega - pisala bom o zdravi hrani na splošno, pri čemer bodo imele večji delež slaščice, ker sem pač sladkosnedna. Zanemarila pa ne bom prav nobene vrste zdrave hrane, o kateri se da povedati kaj pohvalnega.

Začela bom z včerajšnjim dogodkom. S Petjo sva sodelovala na predavanju Marje Božič o zdravi prehrani v gostišču pri Kozini. Gospo Marjo sem osebno spoznala prejšnji mesec, ko sem jo šla obiskat z namenom, da se z njo malo pogovorim o delovanju na področju zdrave prehrane, predvsem sladic (pri čemer je, kot vemo, ona eden glavnih ekspertov v Sloveniji), želela sem slišati kakšen nasvet od nje, kakšen namig, kakšen napotek ali zgolj potrditev, da sem na pravi poti. Dobila sem vse to in še kaj za povrh. Pohvalila je mojo odločitev za samostojno podjetniško pot, potrdila, da je izobraževanje na RRA, v katerega sem vključena, nekaj najboljšega, kar lahko v tej situaciji dobim, in me okrepila v veri, da mi bo uspelo vse, česar se bom polotila. Tudi moje upanje o najinem morebitnem sodelovanju ni bilo zaman. Predlagala mi je, da bi ji 7. septembra pomagala na njenem predavanju, ki ga bo pripravila za malo manj kot sto članov Invalidskega društva iz Maribora. Seveda sem pri priči zgrabila trnek in dogovorili sva se, da bom za njeno predavanje, v katero je bila vključena tudi pogostitev z vegansko hrano, pripravila svoj pirin kruh in vegansko halvo.

V minulem tednu, ko sva se večkrat slišali po telefonu, da bi se pogovorili o podrobnostih glede sobotnega dogodka, mi je rekla, naj kruh kar pustim in naredim samo halvo, že s tem bom imela več kot dovolj dela. Število udeležencev predavanja je namreč naraslo na okroglih sto, kar res ni mačji kašelj. Ostalo je torej pri tem, da sem pripravila halvo, ona pa predjedi in še eno sladico.

Predavanje se je začelo ob enajstih in je trajalo nekako do pol dveh. Gostje so se najprej posladkali s sadjem (odlične fige!!! Še nikoli jedla boljših), kasneje, ko se je predavanje zaključilo, pa smo jim razdelili predjedi: pirin kruh s čičerikinim namazom in riževo solato (polnozrnat riž, pomešan z zelenjavo in zelišči). Tudi te so bile slastne. S Petjo sva komaj imela dovolj časa, da sva jih pokusila, ker sva skoraj ves čas garala v kuhinji. Treba je bilo oprati sadje in ga razdeliti po skledicah, potem je bilo treba narezati kruh in ga skupaj z namazom postreči na krožnikih, pa treba je bilo razdeliti riž in ga okrasiti s svežimi zelišči. Celo delo natakarja sva opravljala, pri čemer se je vsaj meni že na daleč videlo, da sem vse kaj drugega kot natakarica. Petja se je izkazal precej bolje, ker ima izkušnje z delom natakarja. Tekala sva torej gor in dol in Petja se sploh ne bi ustavil, če nama ne bi Marja skoraj ukazala, naj postreževa še sebi in si končno malo odpočijeva. Res končno, ker sva bila pošteno utrujena. Predavanje je bilo končano in ljudje so začeli naročati kosilo. Po kosilu je prišla na vrsto še sladica. Moja halva, ki sem jo pripravila prejšnji večer, je bila, to lahko rečem, zelo okusna. Pa tudi na pogled ni bila slaba.

Halva - potička.

Predavati o veganski prehrani stotim ljudem, ki se večinoma prehranjujejo na običajen način, pa še v gostišču, pri čemer jih je treba še pogostiti z vegansko hrano, ni ravno nekaj, kar bi človek opravil z levo roko. Zato vse čestitke Marji in njenemu možu, ki sta se res potrudila in pripravila ogromno hrane za ljudi, ki se sicer ne prehranjujejo vegansko.

Ko je bilo vsega konec, smo si mi štirje privoščili vsak svoj delež sladice in še nekaj časa ob klepetu posedeli zunaj, na vrtu za gostilno. Marjina sladica, ki jo je mogoče najti tudi v njeni knjigi Božanske sladice, je neverjetno preprosta, a prav tako okusna. Kdor pozna Marjo, prav gotovo pozna tudi njene "rumene rezine", slastno in zdravo sladico, narejeno izključno iz polente, jabolčnega soka in kokosove moke. Na sliki spodaj je na krožniku skupaj z mojo halvo.  

Preživeli smo nadvse prijeten dan ob res dobri hrani. Z Marjo sva sklenili neformalen dogovor, da bova čim prej organizirali predavanje in pogostitev za manjšo skupino ljudi, ki jih zdrava prehrana zares zanima. Če ljudi ne bo več kot petnajst, bo druženje lahko potekalo pri Marji in Slavku doma v bližini Kozine. Prijave že zbiramo. Kdor bi rad prišel, naj me kontaktira! :)

 

Vedno nasmejana in polna pozitivne energije: Marja in njen soprog Slavko.