It's time for food!
Ja, tukaj bo beseda tekla o hrani. Na prejšnjem blogu, imenovanem "Razorožiteljica", je bilo "svega i svašta". Pisala sem o tistem, kar mi je pač padlo na pamet. Tukaj pa ne bo tako. Tukaj bo govora o moji strasti do sladkarij (od tod tudi naslov bloga) - a ne kar do vseh po vrsti, ampak zgolj do tistih zdravih. Ja, tudi zdrave sladkarije obstajajo, prav ste prebrali. No, poleg sladkega bo tudi kaj slanega - pisala bom o zdravi hrani na splošno, pri čemer bodo imele večji delež slaščice, ker sem pač sladkosnedna. Zanemarila pa ne bom prav nobene vrste zdrave hrane, o kateri se da povedati kaj pohvalnega.
Začela bom z včerajšnjim dogodkom. S Petjo sva sodelovala na predavanju Marje Božič o zdravi prehrani v gostišču pri Kozini. Gospo Marjo sem osebno spoznala prejšnji mesec, ko sem jo šla obiskat z namenom, da se z njo malo pogovorim o delovanju na področju zdrave prehrane, predvsem sladic (pri čemer je, kot vemo, ona eden glavnih ekspertov v Sloveniji), želela sem slišati kakšen nasvet od nje, kakšen namig, kakšen napotek ali zgolj potrditev, da sem na pravi poti. Dobila sem vse to in še kaj za povrh. Pohvalila je mojo odločitev za samostojno podjetniško pot, potrdila, da je izobraževanje na RRA, v katerega sem vključena, nekaj najboljšega, kar lahko v tej situaciji dobim, in me okrepila v veri, da mi bo uspelo vse, česar se bom polotila. Tudi moje upanje o najinem morebitnem sodelovanju ni bilo zaman. Predlagala mi je, da bi ji 7. septembra pomagala na njenem predavanju, ki ga bo pripravila za malo manj kot sto članov Invalidskega društva iz Maribora. Seveda sem pri priči zgrabila trnek in dogovorili sva se, da bom za njeno predavanje, v katero je bila vključena tudi pogostitev z vegansko hrano, pripravila svoj pirin kruh in vegansko halvo.
V minulem tednu, ko sva se večkrat slišali po telefonu, da bi se pogovorili o podrobnostih glede sobotnega dogodka, mi je rekla, naj kruh kar pustim in naredim samo halvo, že s tem bom imela več kot dovolj dela. Število udeležencev predavanja je namreč naraslo na okroglih sto, kar res ni mačji kašelj. Ostalo je torej pri tem, da sem pripravila halvo, ona pa predjedi in še eno sladico.
Predavanje se je začelo ob enajstih in je trajalo nekako do pol dveh. Gostje so se najprej posladkali s sadjem (odlične fige!!! Še nikoli jedla boljših), kasneje, ko se je predavanje zaključilo, pa smo jim razdelili predjedi: pirin kruh s čičerikinim namazom in riževo solato (polnozrnat riž, pomešan z zelenjavo in zelišči). Tudi te so bile slastne. S Petjo sva komaj imela dovolj časa, da sva jih pokusila, ker sva skoraj ves čas garala v kuhinji. Treba je bilo oprati sadje in ga razdeliti po skledicah, potem je bilo treba narezati kruh in ga skupaj z namazom postreči na krožnikih, pa treba je bilo razdeliti riž in ga okrasiti s svežimi zelišči. Celo delo natakarja sva opravljala, pri čemer se je vsaj meni že na daleč videlo, da sem vse kaj drugega kot natakarica. Petja se je izkazal precej bolje, ker ima izkušnje z delom natakarja. Tekala sva torej gor in dol in Petja se sploh ne bi ustavil, če nama ne bi Marja skoraj ukazala, naj postreževa še sebi in si končno malo odpočijeva. Res končno, ker sva bila pošteno utrujena. Predavanje je bilo končano in ljudje so začeli naročati kosilo. Po kosilu je prišla na vrsto še sladica. Moja halva, ki sem jo pripravila prejšnji večer, je bila, to lahko rečem, zelo okusna. Pa tudi na pogled ni bila slaba.
Halva - potička.
Predavati o veganski prehrani stotim ljudem, ki se večinoma prehranjujejo na običajen način, pa še v gostišču, pri čemer jih je treba še pogostiti z vegansko hrano, ni ravno nekaj, kar bi človek opravil z levo roko. Zato vse čestitke Marji in njenemu možu, ki sta se res potrudila in pripravila ogromno hrane za ljudi, ki se sicer ne prehranjujejo vegansko.
Ko je bilo vsega konec, smo si mi štirje privoščili vsak svoj delež sladice in še nekaj časa ob klepetu posedeli zunaj, na vrtu za gostilno. Marjina sladica, ki jo je mogoče najti tudi v njeni knjigi Božanske sladice, je neverjetno preprosta, a prav tako okusna. Kdor pozna Marjo, prav gotovo pozna tudi njene "rumene rezine", slastno in zdravo sladico, narejeno izključno iz polente, jabolčnega soka in kokosove moke. Na sliki spodaj je na krožniku skupaj z mojo halvo.
Preživeli smo nadvse prijeten dan ob res dobri hrani. Z Marjo sva sklenili neformalen dogovor, da bova čim prej organizirali predavanje in pogostitev za manjšo skupino ljudi, ki jih zdrava prehrana zares zanima. Če ljudi ne bo več kot petnajst, bo druženje lahko potekalo pri Marji in Slavku doma v bližini Kozine. Prijave že zbiramo. Kdor bi rad prišel, naj me kontaktira! :)
Vedno nasmejana in polna pozitivne energije: Marja in njen soprog Slavko.
Ni komentarjev:
Objavite komentar