Če se ne motim, je že napočil čas za novo jed meseca. In kaj bi lahko bilo primernejše za obravnavo v tem času kot divje rastline ... tiste užitne, seveda :). Zato tokrat "jedi meseca" namesto "jed". Ker jih je veliko in se da iz njih pripraviti res veliiiiiiiiiko čudovitih in slastnih variacij. Tokrat se bom omejila na dve izmed množice užitnih in zdravilnih divjih rastlin, ker je o tem že veliko napisanega in se že povsod najde dovolj informacij o tej temi. Dovolj je, da se skoči v knjižnico po kakšno knjigo o užitnih divjih rastlinah (še posebno priporočljiva je literatura izpod peresa iskrivega Daria Corteseja), ali pa, še lažje, na internet, in potrebne informacije so tu.
ČEMAŽ
Prvi v vrsti samo zato, ker je meni najljubši in ga najpogosteje uporabljam v kuhinji. Prav zdaj je sezona čemaža - od aprila do maja - zato se ga splača nabrati in ga tudi vložiti, da ga lahko uporabljamo skozi vse leto. To je res dobra naložba v naše zdravje.
Čemaž je tako kot česen naravni antibiotik. Raste v senčnatih gozdovih in ga lahko že na daleč prepoznamo po množični rasti in vonju po česnu. V maju ali ponekod že prej dobi lepe bele cvetove. Užitna je cela rastlina, najbolj uporabni pa so listi.
Pozitivne lastnosti čemaža:
Čeprav je čemaž zelo zdrav, ga moramo uživati zmerno, drugače nam lahko preveč razdraži prebavila. V primernih količinah pa nanje deluje blagodejno in čistilno.
Kuhati in drugače termično obdelovati ga ne smemo, če želimo ohraniti vse zdravilne snovi, ki jih je rastlina polna. Dodajamo ga šele na koncu kuhanja, tako ohranimo tudi neokrnjen čemažev okus.
Recept za vložen čemaž:
- 60 dag čemaža,
- 6 dcl olivnega olja,
- nekaj (himalajske) soli.
Narezane čemaževe liste skupaj z olivnim oljem in soljo zmeljemo s paličnim mešalnikom. Zmes nadevamo v steklene kozarčke in jih dobro zapremo. Vložen čemaž je obstojen do enega leta, če so kozarčki dobro zaprti.
Sama tako pripravljen čemaž uporabljam skozi vse leto v različnih jedeh: z njim jem ajdovo in proseno kašo, riž, polnozrnate testenine, polento, kvinojo in še kaj. Preprosto primešam ga jedi (približno eno žlico), ko je ta že na krožniku in premešam.
Svež čemaž v aprilu in maju uporabljam na iste načine, le da ga zgolj na drobno narežem in ga primešam solati ali kuhani jedi skupaj z olivnim oljem ali kokosovo maščobo. Tako je nastala tudi naslednja jed:
polnozrnate testenine s čemažem in smrdljivko.
Brez čemaža si praktično ne predstavljam več svojega življenja, saj ga čez celo leto jem vsaj nekajkrat na teden, posebno pozimi, ko ni na voljo veliko zelenjave. Za to pa moram v aprilu in maju kar nekaj dni garati, da ga naberem in vložim dovolj.
SMRDLJIVKA
S to več kot užitno in tudi zelo okusno (kljub neprivlačnemu imenu) rastlino sem se spoznala šele lani. Navadna smrdljivka je sorodnik regrata, le da ima precej bolj izrazit vonj. Diši po kuhanem krompirju. (In ne, ne smrdi.) Raste v gozdovih, predvsem bukovih pa tudi mešanih. Nabiramo jo od marca do junija, v višjih legah pa še dlje. Uporabna je cela rastlina. Vsebuje veliko vitaminov in rudnin, grenčine za dejavno prebavo, ima krepčilne in razstrupljevalne lastnosti. Popke lahko vlagamo v kis.
Sama jo uporabim na podoben način kot svež čemaž: dodam jo različnim kuhanim jedem ali solati. En primer uporabe smrdljivke je na zgornji fotografiji (v družbi s čemažem), še eden pa tu spodaj:
basmati riž s smrdljivko in čemažem.
Naj poleg omenjenih dveh vsaj naštejem še nekaj rastlin, ki jih tudi sama uporabljam: divji por (divji luki), regrat, kopriva, šetraj, materina dušica, mala strašnica ...
Več kot pametno in priporočljivo je torej, da se odpravite v bližnji gozd in si naberete nekaj od bogastva, ki nam ga ponuja radodarna narava. Toliko čudovite in krepčilne hrane - in to zastonj! A previdnost seveda ni odveč: treba se je temeljito poučiti o rastlinah, ki jih nameravamo nabirati. Ko točno vemo, kako rastlina izgleda in kakšne so njene lastnosti, se lahko izognemo vsem neljubim pomotam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar