Rekla sem si, da je skrajni čas, da preberem kaj od Založbe Planet, ki bo izdala mojo knjigo veganskih pričevanj. Knjiga na zgornji sliki se je spontano znašla prva na seznamu - o njej sem že slišala, vendar si nisem predstavljala, da gre za tako navdihujoče, "zasvojljivo", enkratno branje. Že na prvi strani me je tako pritegnila, da je nisem mogla več odložiti. Knjiga je pri nas izšla leta 2013 s polnim naslovom Ultraman: kako sem premagal alkoholizem in krizo srednjih let, postal eden najvzdržljivejših ljudi na planetu in odkril samega sebe, njen avtor pa je Rich Roll, ultramaratonec in ekstremni športnik, ki je potem, ko se je rešil zasvojenosti z alkoholom in napačno hrano, dosegel nepredstavljivo in domnevno nedosegljivo - in to na izključno rastlinski prehrani. Revija Men's Fitness ga je spričo njegovih dosežkov označila za "enega od petindvajsetih najbolje telesno pripravljenih ljudi na svetu". Po poklicu je pravnik in živi v Los Angelesu.
Knjiga pravzaprav opisuje celotno avtorjevo življenjsko zgodbo. Vse skupaj se začne tam, na tisti točki življenja, ko je za marsikoga že prepozno. Na večer pred svojim 40. rojstnim dnem se Rich Roll zave, da mu vzpon po približno petnajstih stopnicah do domače spalnice predstavlja neverjeten napor in da je zadihan že po osmih stopnicah. Ko v spalnici opazuje svoji spečo ženo in dveletno hčerko, doživi nekakšen trenutek jasnosti, ko si predstavlja svojo hčerko na njen poročni dan, toda njega ni tam - ker je mrtev. Dobi uvid v svoje resnično stanje, ki je kljub uspešni odvetniški karieri in ljubeči družini precej klavrno. Sicer je minilo že osem let, odkar se je rešil zasvojenosti z alkoholom, a zdi se, da je tisto zasvojenost le zamenjal za drugo - za zasvojenost s sirovimi hamburgerji, večernim sedenjem pred televizorjem in nasploh nezdravim načinom življenja.
Rich Roll ta ključni trenutek, ki se je zgodil na večer pred njegovim 40. rojstnim dnem, označi za prelomnega. Bil je trenutek jasnosti, ki mu je pokazal, da s svojim življenjem ne sme nadaljevati v tej smeri in da si tega niti ne želi. Ukrepati začne že naslednjega dne. Za pomoč prosi svojo ženo, ki se dobro spozna na zdravo prehrano. In tako se njegova preobrazba lahko prične.
V naslednjih poglavjih avtor skoči nazaj v preteklost, v svoje otroštvo in mladost, ko je navdušeno treniral plavanje in se mu je obetala uspešna plavalska kariera. Popelje nas preko vseh napornih treningov v mladosti, ki se jim je predajal z dušo in telesom, do vstopa na pravno fakulteto in začetka študija, ko je plavanje nekako zdrsnilo na stranski tir, zamenjalo pa ga je navdušenje nad alkoholom, nad to čudežno paličico, ki je introvertiranega, vase zaprtega in nepriljudnega mladeniča spremenila v očarljivega zabavneža, ki si z lahkoto najde prijatelje in očara dekleta.
V primežu alkohola je bil dolgo in zasvojenost je bila tako huda, da je pri tridesetih pristal na zdravljenju. Zdravljenje je bilo uspešno in počasi si je uredil življenje, našel ljubezen in si ustvaril družino. Pa vendar, kot nam pokaže sam začetek knjige, to ni srečni konec ...
V drugem delu knjige Roll podrobno opiše svojo preobrazbo: preklop s prejšnje pretežno hitre prehrane na vegetarijanstvo in nato na veganstvo ter neverjetno izboljšanje počutja in dvig energije po prehodu na izključno rastlinsko prehrano. In kaj sledi, ko imaš energije kar na lepem toliko, da ne veš, kam z njo? Seveda, več gibanja. A v primeru Richa Rolla je smešno reči zgolj "več" gibanja. On se vrže v treniranje za maraton, za ironman, za ultraman. In vse to tudi uresniči. Pa ne le to; na koncu se skupaj s prijateljem poda na najbolj noro, najbolj neverjetno in utrgano potovanje: to je "EPIC5", pet ironmanskih triatlonov na petih havajskih otokih v manj kot sedmih dneh. V tem času sta Jason Lester in Rich Roll uspešno preplavala 20 kilometrov, prekolesarila 900 kilometrov in pretekla 210 kilometrov - skupaj 1130 kilometrov. Rich Roll je vse te nečloveške napore premagal ob izključno rastlinski prehrani, in to le nekaj let po tem, ko je ugotovil, da ne zmore prehoditi osmih stopnic brez težke sape in razbijanja srca.
Zdi se mi, da bi bile odveč vse nadaljnje besede o tej knjigi in neverjetni življenjski zgodbi, ki jo opisuje. Če želite potrditev, česa vse so sposobni človeški duh, volja in telo, in ob kakšni hrani pravzaprav telo deluje optimalno in se najhitreje regenerira (prehrani je posvečen zadnji del knjige), potem morate vzeti v roke to knjigo. Ne bo vam žal. Pravzaprav vam lahko garantiram, da boste navdušeni. In mogoče celo napolnjeni z novim upanjem. To pa je nekaj, kar potrebujemo vsi.
Nekaj misli in odlomkov iz knjige, ki so se me še posebej dotaknili:
Sledi svojemu srcu in vesolje te bo podprlo.
(Ultraman, str. 152)
[...] varnost ni samo iluzija, ampak tudi izgovor za izmikanje. Vem, da se sliši zlajnano, vendar te na minljivost vsega nič tako ne opomni kot skorajšnja smrt. Nobeden od naju ni bil zainteresiran za življenje, v katerem bi ohromela od strahu in umrla z obžalovanjem zaradi neuresničenih sanj.
(Ultraman, str. 154)
Kaj je najslabše, kar se lahko zgodi? [...] Zdravi smo. Radi se imamo. Živimo po svojih pravilih. To je vse, kar je pomembno. Vse drugo so samo stvari.
(Ultraman, str. 155)
[...] ko si prepričan, da si dosegel svoje dokončne meje, si izkoristil šele približno štirideset odstotkov svojih resničnih zmogljivosti. Meja ni v telesu, temveč v glavi.
(Ultraman, str. 158)
Nedvomno je to bil odločilni trenutek dogodka EPIC5. In eden od odločilnih trenutkov v mojih petinštiridesetih letih življenja. To, da sem vstal s tistega odbijača, da bi se lotil maratona, je bilo nekaj najtežjega, kar sem naredil v vsem svojem življenju.
Pa vendar nisem naredil ničesar. Vsa lastna volja je odtekla iz mene. Moja odločenost je izpuhtela in zamenjal jo je delirij. Kaj se je torej zgodilo? Nekdo je pritisnil na stikalo. Vendar ne jaz, to vem. Energija, ki me je dvignila s tistega odbijača, je morala priti od nekod izven mene.
Blažena izčrpanost. Končno razumem. To je tisti čudoviti kraj asketske čistosti, ki lahko vzcveti šele, ko um nenadoma popolnoma obstane in vse ostalo izgine, tako da ostane samo duša - ali to, kar v resnici si - ki vzpostavi vez z resnico.
(Ultraman, str. 208)
Ni komentarjev:
Objavite komentar