Tokrat pa nekaj malo drugačnega ... Knjiga, ki sem jo prebrala nazadnje, ne spada pod leposlovje, ampak bolj v kategorijo duhovne literature ali priročnikov za osebno in duhovno rast. Zadnje čase berem premalo takih knjig. Tale me je pritegnila že pred meseci, ko sem jo videla na polici knjigarne, tako me je pritegnila, da sem si celo zapisala naslov in ime avtorice, odločena, da jo moram prebrati. A potem sem nekako pozabila nanjo, dokler me ni pred dvema dnevoma sama spet poklicala - s police v knjižnici. Očitno je prišel čas, da jo dejansko preberem. In sem jo, dobesedno pogoltnila sem jo v približno enem dnevu in pol. Gre za knjigo Sorodne duše. Kako najti in zadržati pravo ljubezen avtorice Iris Tarbuk. Izredno pomembno branje za vsakogar.
Te knjige ne bom ocenjevala v obliki recenzije, ker ne gre za literarno delo. Bom pa izpisala dva odlomka, ki sta se me še posebno dotaknila, ker lahko trdim, da se mi je to, o čemer govorita, v življenju že zgodilo.
DUŠI DVOJČICI. Nekatere sorodne duše so si tako podobne, kot da pripadajo isti osebi. Takrat govorimo o dušah dvojčicah, twin souls. To so identične duše, ki imajo stalen duhovni stik, bodisi zavestno ali nezavedno. Če imamo takšno dušo dvojčico, bomo vedno imeli občutek, da pogrešamo del sebe, pa čeprav smo v zvezi s svojo sorodno dušo in smo z njo uresničili pravo ljubezen.
Ločenost od duše dvojčice je pogosto vzrok nepojasnjenih razpoloženj in občutkov, ko na primer trpimo ali smo srečni, toda ne vemo, zakaj. Naša duša dvojčica istočasno nekje trpi, mi pa si ne moremo pomagati, da ne bi delili tega občutka, ne glede na to, koliko smo oddaljeni. Kako vzpostaviti stik s tem drugim delom svoje duše? To je največkrat mogoče le nezavedno, na duhoven način, v sanjah, saj devet od desetih duš dvojčic ne živi v istem trenutku na Zemlji, temveč obstajajo v neki drugi dimenziji.
Sorodne duše, str. 50-51
LJUBEZEN NA PRVI POGLED. Prevladuje zabloda, da je prava ljubezen le tista, ki se začne na prvi pogled, ko na samem začetku občutite "nekakšno posebno kemijo", ko vam "spodnese noge" ob pogledu na kakšnega fanta, neko dekle.
To je tisto utripanje srca, ki se vzpenja do grla, ko gre mimo vas.
To je tista sladka omotičnost, ki vas spreleti, ko se pogleda srečata.
To je tisto čarobno bitje, ki je v tem trenutku vstopilo v vaše življenje in od katerega ne morete umakniti pogleda.
To je tisti opojni trenutek, to je tisto srečanje, ki vas naelektri in prevzame.
Ta "kemija" pri prvem srečanju resnično obstaja, toda redko se bo iz nje razvila prava ljubezen. Če pa se to zgodi, največkrat ne gre za prvo srečanje dveh duš, temveč je govor o prepoznavanju, srečanju z ljubeznijo, ki se nadaljuje, o oživljanju ljubezni iz nekih prejšnjih življenj. To je nekaj, kar duša ve in prepozna, zaradi česar prihaja do vsega tega vznemirjenja in telesnih znakov, ne glede na to, da se razumsko ne zavedamo duhovne dimenzije srečanja.
Pri takšnem prvem srečanju intuitivno občutite, da se dobro poznata, da sta že bila skupaj in da je bila ta oseba del vašega življenja, čeprav vam je jasno, da se zdaj prvič vidita. Ko se zveza začne, je to tako naravno, kot da sta od vedno skupaj.
Sorodne duše, str. 52-53
Knjiga vsebuje tudi konkretne napotke in navodila, kako pritegniti v svoje življenje svojo sorodno dušo. Obenem nas uči, kako pomembno je, da najprej ljubimo in brezpogojno sprejmemo sebe. Ljubezen moramo najprej dati sebi. Nihče nas ne bo ljubil, nihče nas ne bo sprejemal, če se ne bomo ljubili in sprejemali sami. Nihče nas ne more "rešiti" - razen nas samih. Druga oseba nas lahko zgolj dopolnjuje, dopolni našo popolnost in celovitost, doda še svoje kvalitete; nikoli pa nas ne more izpolniti, ne more nadomestiti manjkajočega dela nas samih. Ko smo sami v sebi popolni in celoviti, ko sami sebe brezpogojno ljubimo in sprejemamo, smo resnično odprti za ljubezen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar