Kadar imam nekaj na jeziku, je najbolje, da tisto čim prej spravim z njega (z jezika) in tudi iz ust, pa sploh ni važno, ali je to v pisni ali ustni obliki (pravzaprav imam veliko raje, da je v pisni). Tokrat oziroma že kar nekaj časa imam na jeziku, zanimivo - jezik. Naš jezik. Kako se ta zadnje čase spreminja, preobraža, in to marsikdaj v smer, ki mi sploh ni všeč. Mirno lahko rečem, da se naš jezik že pošteno pači, in pačijo ga seveda tisti, ki ga govorijo, večinoma povsem brezsramno in kot da je to nekaj najbolj naravnega. Osredotočila bi se predvsem na eno besedo, ki je v zadnjem času tako popularna in sploh totalno top. Ja, uganili ste: to je beseda "top".
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika beseda "top" označuje močno strelno orožje, kanon, ali pa pridevnik, nasproten pridevniku "oster". Pa pustimo zdaj to ob strani, kajpak sem mislila na povsem drugačno rabo tega - angleškega - izraza, ki ga dandanes videvam predvsem na družabnem omrežju - pa ne le dandanes, ampak vsak božji dan. Dejansko nič več ne gre mimo brez uporabe te besede. Človek se očitno sploh ne more zadovoljivo izraziti, sploh ne more dovolj poudariti, kako je nekaj dobro, odlično, vrhunsko, če ne uporabi te besede. In ja, priznam, to mi gre na živce. Opazila sem, da mi nikoli, naj bo pri govoru ali pisanju, ta beseda niti hote niti nehote ne pride na misel. Mogoče zato, ker nikoli nisem bila nagnjena k črednemu obnašanju, posledično tudi k črednemu izražanju ne. Če vsi okrog mene govorijo tako in tako, nikoli ne pomislim, da bi morala enako govoriti tudi jaz. Saj ne rečem, vedno so se pojavljali takšni in drugačni izrazi, ki so vdirali k nam iz drugih jezikov in smo jih vzeli za svoje, pri tem pa jih še po svoje popačili. Včasih so bili bolj aktualni drugi jeziki, med vojno seveda najbolj nemščina in italijanščina; prav neverjetno je, koliko posvojenih izrazov iz teh dveh jezikov je še vse do danes ostalo v našem govoru, predvsem v narečjih. Tega se skorajda niti ne zavedamo, tako kot se ne zavedamo, da v zadnjem času v naš jezik vse bolj in bolj vdirajo določeni angleški izrazi. Sama se na to zavestno opominjam in skušam uporabljati čim več slovenskih besed. Seveda tudi meni to ne uspeva ves čas, lahko pa povem, da me določeni izrazi, ki vsake toliko dobesedno pridejo v modo, pustijo popolnoma hladno. Tako je tudi s trenutno najbolj popularnim od njih - že omenjenim top ali celo topshit. Ne razumem, zakaj se nekaj, kar naj bi bilo vrhunsko dobro, označuje z nasprotnim izrazom, ki pomeni vrhunsko sranje. Pa tudi, če govorim samo o besedi top - tudi te ne morem uporabljati, pa če se še bolj potrudim. (In trudim se ne, to je pač treba priznati.) Kadarkoli odprem Facebook, bom gotovo tu ali tam, v tem ali onem kontekstu, kjerkoli že zasledila ta izraz. Top je to, top je ono, top top top. Zdi se mi preprosto smešno, ne morem si kaj - nekdo začne govoriti neko besedo, in kmalu jo že vsi ponavljajo ko papige. Pa ne le mladi, kar je na nek način razumljivo - mularija pač tako govori in je tudi značilno, da ponavljajo drug za drugim. Toda ne, tukaj sploh ne gre samo za mladino - vsi govorijo tako. Pa naj, navsezadnje me to ne briga - rada bi le poudarila, da slepo sledenje črednemu nagonu ljudi ne pripelje ravno kam daleč. Kdo bo rekel, pa kaj, saj so samo besede, samo govorjenje. Tako je, ampak s tem se marsikaj začne. Kdor sledi črednemu nagonu na področju izražanja, mu bo sledil tudi v vseh drugih pogledih. Mogoče posplošujem, a mislim, da na splošno kar drži.
Kar se mene tiče, bom ostala pri slovenskih izrazih, ki jih imamo povsem dovolj, obstaja malo morje povsem primernih izrazov za vsako, prav vsako priložnost, občutje, razpoloženje, dogodek itd. Če se mi nekaj zdi topshit, bom mirno povedala, da je vrhunsko, odlično, božansko, nebeško, slastno, čudovito, prekrasno, čarno, svetovno, odvisno pač od predmeta ali situacije. Iz teh besed se konec koncev lahko naredi tudi kakšno posrečeno, izvirno izpeljanko, da se "dobrost" nečesa še poudari, recimo. Malo izvirnosti tu in tam res ne škodi - pa ne le malo; osebno mislim, da bi morala biti prav izvirnost, originalnost tisto glavno človekovo vodilo. Namesto črednega nagona in sledenja večini.
Ni komentarjev:
Objavite komentar