Včeraj sem na lokalnem radiu slučajno slišala svetovno izjavo - pa ne svetovno v pozitivnem smislu, ampak nasprotno: če bi obstajalo kakšno tekmovanje najbolj bedastih, neumnih in neumestnih izjav, bi se ta zagotovo zavihtela zelo visoko, če že ne bi zmagala.
Slišala sem, da voditelj govori nekaj o veganstvu, zato sem napela ušesa in zvišala glasnost na radiu. Govoril je, da ta mesec potekajo veganski izzivi po vsem svetu, da se v njihovem okviru ljudi spodbuja, da bi za en mesec prevzeli veganski način prehranjevanja, da je zadeva prerasla že v veliko svetovno gibanje, in da po njegovem mnenju vse skupaj spominja na "propagando". No, in potem si je omenjeni voditelj dovolil tisto izjavo, ki me je razjezila do te mere, da sem se odločila o njej razpisati tukaj na blogu. Za konec poročanja o "veganuarju" je moderator izustil naslednje (povzela bom s svojimi besedami, a bistvo je isto): "No, če nas vegani že tako prepričujejo, naj se en mesec prehranjujemo brez mesa, jajc in mleka, pa naj še oni naredijo enako in naj en mesec jedo samo meso, jajca in mlečne izdelke. Stavim, da ga ne bo junaka."
Ob takšnih in podobnih izjavah dobim kar pike. Resda je radijski voditelj, o katerem teče beseda, še mlad fant, a to ni opravičilo za tako neumne izjave - poleg tega naj bi bili ravno mladi tisti, ki so na tem in podobnih področjih bolj odprti. On pa je s to izjavo zgolj transparentno pokazal, da nima pojma, o čem pri veganstvu sploh gre. Verjamem, da ga to niti ne zanima; a potem naj se vzdrži takšnih komentarjev. Njegove omalovažujoče in žaljive besede so poslušalcem, ki o veganstvu vedo bolj malo ali pa nič, dale vtis, da gre pri vsem skupaj za nekakšno tekmovanje - "Kdo dlje zdrži brez mesa?!" - in celo "propagando", kot se je izrazil. Kot da gre v bistvu za to, da fanatični in vsiljivi vegani druge posiljujejo s svojim načinom prehranjevanja, in potem tisti, ki njihovim taktikam prepričevanja podležejo, en mesec tekmujejo, ali jim bo uspelo ves mesec zdržati brez mesa, mleka in jajc ali ne. Obenem naj bi šlo pri vsem skupaj še za propagando veganskega načina prehranjevanja, verjetno zato, da bi se prodalo več veganskih nadomestkov za meso, sir in podobno, in mogoče celo, da bi se prodalo več sadja in zelenjave (kar bi gotovo vsem zelo škodilo, kajne?!). Najprej, kar se tiče "propagande". Nenehno oglaševanje mesa in mleka ter posiljevanje s temi oglasi vsepovsod, kamor se ozreš, mogoče ni propaganda ali kaj? Vsepovsod, po televiziji, na velikih reklamnih panojih, v trgovinah, v reklamnih letakih trgovin, povsod nas posiljujejo z oglasi krvavih kosov živalskih trupel in živalskih izločkov. "Običajni" (?!) ljudje tega najbrž niti ne opazijo, a vegane to grozno moti - ker so dojeli, da oglaševanje trupel kot hrane pač ni normalno, ne more biti. In zato ozaveščanje o teh stvareh in širjenje veganskega načina prehranjevanja in življenja pač ni nobena propaganda. Kvečjemu propaganda boljšega, bolj zdravega in bolj etičnega načina življenja - kar pa absolutno ni nič slabega, mar ne?
Potem pa še tista cvetka vseh cvetk: da naj bi vegani za en mesec solidarno prevzeli prehranjevanje izključno z mesom in živalskimi izdelki, če že "nas, uboge normalne vsejede ljudi silijo s svojim veganstvom". In tisti, ki bi to storil, bi bil nekakšen junak. Resno? Najprej bi si bilo dobro razčistiti pojme okrog tega, kaj veganstvo sploh je. In kdo koga v kaj sili. Smo res vegani tisti, ki posiljujemo druge? Ja, če bi šlo res samo za nekakšno bedno tekmovanje v smislu "kdo zdrži več" (ali manj), potem bi bile takšne primerjave celo smiselne. Vendar ne gre za to. Velika večina tistih, ki smo danes vegani, je nekoč, morda še ne tako dolgo nazaj, jedla meso in živalske izdelke (razen tistih, ki so vegani ali vegetarijanci že od rojstva - a ti so zaenkrat še v veliki manjšini). Medtem ko velika večina tistih - ali vsi -, ki danes jedo meso in živalske izdelke, nikoli v življenju ni jedla samo rastlinske hrane. Zato so takšne primerjave resnično neumestne. To, da bi vegan za en mesec prenehal biti vegan in bi (spet) jedel meso in živalske izdelke, nima popolnoma nobenega smisla. Kvečjemu škodil bi svojemu zdravju in poteptal svoje moralne standarde - če bi bil to sploh sposoben narediti (ker jaz, recimo, ne bi bila - tudi, če bi mi kdo držal nož na vratu, ne). To, da bi vsejedec za en mesec prenehal jesti meso in živalske izdelke, pa bi v mnogo pogledih koristilo njemu, živalim in okolju. Roko na srce, gre za neke vrste evolucijo: lahko bi rekli, da se napredek človeka meri tudi glede na to, kako se prehranjuje - in prehod od vsejede prehrane na vegansko je stopnica navzgor, ne navzdol. A dotični voditelj tega žal ne razume. Pa saj ni edini, da smo si na jasnem. A potemtakem bi se bilo dobro držati nekega pravila - ki se glasi: če o nečem nič ne veš, potem o tistem raje ne govori. In tisto o junaštvu: češ da ni junaka, ki bi zmogel obratno in se en mesec prehranjeval samo z mesom in živalskimi izdelki. HM? Kakšno junaštvo je to, lepo prosim? Kdo si lahko danes, v tem času, ko že vsak vrabec čivka o škodljivosti prehranjevanja z mesom in živalskimi izdelki, o neetičnosti takšnega načina življenja in o ekološki katastrofi, ki ji ne uidemo, če s takšnim načinom nadaljujemo, dovoli izjaviti, da je prehranjevanje z mesom in živalskimi izdelki "junaštvo"? Dobro, vem, da tega ni mislil dobesedno, ampak, spet: izjava ni bila na mestu. Junaki današnjega časa so tisti, ki se lahko odpovedo lastnim hipnim (gurmanskim in drugim) užitkom v dobro drugih bitij in našega planeta. Junaki so tisti, ki se drznejo zoperstaviti družbenim normam, če čutijo, da so te preživete in celo neetične; če čutijo, da tisto, kar je dovoljeno in družbeno sprejeto, ni nujno tudi pravilno in moralno. Junaki so tisti, ki mislijo tudi na druge in ne le nase, tisti, ki znajo pogledati tudi malce naprej, v jutri in pojutrišnjem, ki ne gledajo le na to, da jim je danes, tukaj in zdaj, fino in fajn, za to, kaj bo jutri in kaj bo s tistimi, ki pridejo za nami, pa jih boli k****. To so junaki. In ne tisti, ki bi za en mesec iz nekakšne solidarnosti do ubogih "posiljenih" vsejedcev poteptali to, kar so, in en mesec jedli samo trupla in živalske izločke. Ne, to pač ne bi bili junaki.
Zelo me moti, da se izpostavlja kot žrtve tiste, ki to niti slučajno niso (kvečjemu imajo prepolno rit vsega), na resnične žrtve pa se pozablja oziroma se vsi ves čas vedejo, kot da jih sploh ni. In moti me, da se govoriči o stvareh, o katerih se nima pojma, s čimer se zgolj razkazuje svojo nevednost in nepoučenost, obe pa izvirata iz hude brezbrižnosti - a to je bolj problem dotične osebe, ki to počne, kot pa moj. Moti me, da se način življenja, ki je plemenit in etičen toliko, kolikor se le da, prikazuje kot nekakšno muho, kaprico, celo neuravnovešenost, osebe, ki ga živijo, pa kot umsko prizadete, debilne, kronično brezposelne in celo zadrogirane. Ne, radijski voditelj na našem radiu se tako daleč ni spustil; je pa tega veliko na družabnih omrežjih, vedno, ko je govora o veganstvu. Težko je verjeti, koliko gneva, žolča, nizkotnih žaljivk in celo groženj so sposobni nekateri izvreči iz sebe, samo da slišijo besedi "veganstvo" ali "vegani". In to samo zato, ker se ti ljudje trudijo (trudimo) živeti tako, da bi drugim čim manj škodovali. Ker jim (nam) ni vseeno za druga živa bitja, ki dihajo, čutijo, živijo tako kot mi. Samo zato. Treba bi se bilo vprašati, kaj je njihov problem. Ne naš, ne, kaj je problem veganov ali veganstva. Kaj je njihov problem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar