To soboto sem naredila kar velik korak. Za te čase. No, ne rečem - gotovo za marsikoga nič posebnega. Za nekoga sploh nič, nič omembe vrednega. Za nekoga drugega - in teh nas je, bržkone, večina - pa res nemajhen, pomemben, markanten korak.
V teh časih, ko smo vsi tako zelo prisotni na spletu in predvsem na družabnih omrežjih, priznajmo, to ni majhen korak. Če se skenslaš dol z enega od teh omrežij. Jaz sem to storila. V soboto. Deaktivirala sem svoj račun na Facebooku.
Najprej, v tistem afektu, ko te prime, da bi določeno stvar izbrisal iz svojega življenja tako temeljito, kot da nikoli ni obstajala, sem resno razmišljala, da bi se skenslala popolnoma. Pač, da bi izbrisala svoj račun, profil, svoje objave, vse, kot da me nikoli ni bilo. Le na Facebooku, seveda. Mmm, kako me je mikalo, da bi šla takole 'do konca', na vse ali nič. A potem sem razmišljala - hm, mogoče bi bilo pa le škoda. Navsezadnje sem imela toliko dobrih objav, nikakor ne morem reči, da sem objavljala neumnosti, in mogoče sem kdaj komu v kakšnem smislu pomagala, mu odprla oči glede določene zadeve ali vsaj pripomogla k temu. Pa ne le 'mogoče' - pred kratkim me je nekje, v nekem komentarju nekdo omenil kot zelo pomembno figuro, ki je s svojimi objavami na FB pripomogla k temu, da je v svojem življenju naredil veliko in zelo pomembno spremembo. In, če me spomin ne vara, ta oseba ni bila edina v tem smislu. Spričo tega in ker ne vem, ne morem vedeti, koliko je še bilo (in je) takih ljudi, ki sem v njihovem življenju zgolj s svojimi objavami na FB pustila nek (pozitiven) pečat, sem si rekla, da se ne bom popolnoma izbrisala (še). Ne bom tako drastična. Konec koncev bo za to še vedno priložnost, če se kdaj pa le odločim. Zaenkrat pa - naj bo samo deaktivacija mojega FB računa. In izbris aplikacije FB na telefonu. In to sem naredila. In od tedaj Facebook, ta svet v malem, v katerem vse preveč ljudi živi bolj zares kot v realnosti, zame ne obstaja več. Dobro, seveda se zavedam, da še vedno obstaja, vendar ga sama ne uporabljam več. In glede na to, da sem na njem preživela veliko preveč časa (tako kot še marsikdo med nami, morda kar vsi, ki ga uporabljamo, kajne? Kar priznajmo si), je to obupno dobrodošla in skrajno osvežujoča sprememba.
V bistvu sem vse do sobote mislila, da se to sploh ne da. Da se ni mogoče izbrisati s Facebooka. Da ko si enkrat gor - si gor za vedno, hočeš nočeš. Da je edino, kar ti preostane, če imaš dovolj, to, da pač udariš hudo (krvavo hudo) samodisciplino in ga preprosto prenehaš uporabljati. Pa kdo je tega sploh sposoben?!
No, malo sem poguglala te zadeve in ugotovila, da to ne drži. Da se je dejansko mogoče izbrisati, in to popolnoma. Če se želite rešiti 'knjige obrazov', ker je imate iz tega ali onega razloga dovolj, imate dve možnosti:
1. Da se je rešite zgolj delno, tako, da deaktivirate svoj račun. V tem primeru bo vaš profil še naprej viden, prav tako vaše objave, vaši podatki bodo shranjeni, le iskalnik vas ne bo več našel. Messenger pa vam bo še naprej deloval.
2. Lahko se rešite tudi dokončno, tako, da svoj račun izbrišete. Menda se to včasih res ni dalo, zdaj pa se da. (FB je naknadno uvedel tudi to možnost.) Obstaja postopek oz. ukaz (nič težkega), ki vas popolnoma izbriše iz Facebookove baze podatkov. V tem primeru je izbrisano vse (tudi Messenger in vsa vaša sporočila) in je res tako, kot da vas nikoli ni bilo.
Torej, ja, kar se mene tiče, sem se zaenkrat odločila za prvo opcijo, vendar ne garantiram, da bo pri njej tudi ostalo. Pravzaprav obstaja velika možnost, da bom čez določen čas, ko se bom uporabe Facebooka docela odvadila (sicer bi to lahko rekla že zdaj, po dveh dneh, ker ga niti najmanj ne pogrešam), preprosto izvedla še drugi korak in bo zadeva zaključena.
Treba je povedati, da je ta 'deaktivacija' bolj en blažev žegen. Zakaj? Ker je vse odvisno od tvoje (že zgoraj omenjene) samodiscipline. Ti res deaktiviraš svoj račun, a v trenutku, ko se ponovno prijaviš na Facebook, je tvoj račun spet aktiviran. In je vse tako, kot je bilo prej. Torej je v bistvu vse odvisno od tvoje - kot kamen trdne - odločitve. Od tvoje - hudo masivne - samodiscipline. Če si pri sebi odločen, da ne boš več uporabljal FB-ja, ti bo zadeva uspela, sicer pa ne. Dovolj je, da se ponovno prijaviš - in, here we go again, tvoj račun je spet aktiviran. Kaj ti torej vse skupaj pomaga? Če čutiš, da nisi dovolj močan, se pa resno želiš rešiti Facebooka, potem je veliko bolj pametno, da izbereš drugo opcijo.
Sama sem trenutno dovolj močna, nobene želje nimam, da bi se vrnila. In moram reči, da se počutim bolj svobodno. Tretji dan popolne abstinence od Facebooka - in jaz nimam niti najmanjše abstinenčne krize. Kvečjemu več časa za druge (pomembnejše) stvari.
Da ne bom predolga - ob naslednjem javljanju povem, zakaj sem se odločila, da se skenslam s Facebooka. Ker nek razlog mora biti, ne? Mislite, da je to kar tako?! O, ne, ni kar tako ...
P.S. Zdaj, ko me na FB ne bo več, bom spet več uporabljala tale svoj blog, ki sem ga v zadnjem času po krivici zanemarila. Nekje se je pač treba izpihovat, ne? 😉 Če je bil prej FB neke vrste moj ventil za to in ono - čeprav je bil v bistvu bolj 'okno v svet' in sredstvo za interakcijo z drugimi -, bo to od zdaj naprej tale blog. Le da v drugačnem smislu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar