18. april 2008

On in njegova prisotnost mi ne moreta dati tistega, kar si lahko dam le sama. To mora biti ves čas v meni, drugače ne morem biti srečna in izpolnjena nikoli, niti kadar sem v njegovi družbi. Morda pa sem se končno začela uglaševati s svojim bistvom in spoznavati, kdo pravzaprav sem in kolikšno notranjo moč imam. V sebi, v svoji notranjosti imam ves svet in vse, kar potrebujem za popolno življenje. Ničesar se mi ni treba bati, ničesar želeti, po ničemer hrepeneti. Vse je tu, v meni. Zunanji svet, ki ga vidim, samo zrcali mojo notranjost. Je torej mogoče, da ne bi bila srečna, ko pa v sebi nosim vse? Četudi ostanem brez vseh materialnih stvari – v sebi imam vse. Celo če ostanem brez soljudi – v resnici nikoli ne morem ostati brez njih. Kako bi bilo to mogoče, ko pa sem ves čas eno z vsemi, ki jih imam rada?

Ni mogoče, da bi bila kdaj v pomanjkanju česarkoli. Čemu torej strahovi, želje, hrepenenja, pričakovanja … Svoj človek sem in ta človek je v sebi popoln. Zato sem svobodna in zato razumem tudi svobodo drugega.

***

Iz romana Dnevnik nore (skulirane) sladostrastnice, ki je že na voljo v knjigarni založbe Sanje.

https://www.sanje.si/dnevnik-skulirane-sladostrastnice.html