Hja, že spet, ja ... Če me spomin ne vara - in me ne - sem se pred meseci enkrat že opravičila, ker sem začela zanemarjati svoj blog, potem pa sem ga - namesto, da bi razkrila razlog svojega zanemarjanja - še naprej mirno zanemarjala in to kar krepkih osem mesecev. Dobro, to je zdaj pač mimo, lahko le obljubim, da se bom potrudila in vsaj vsake toliko spet kaj napisala :).
Zdaj bi pa tudi lahko že izdala razlog svoje odsotnosti, mar ne? No, razlog je ta, da sem pred šestimi meseci postala mamica. Vse ženske, ki so mame, zagotovo vedo, koliko časa in energije ta odgovorna vloga zahteva, tako da me morda vsaj one lažje razumejo :). Ker me je ta sicer lepi dogodek doletel povsem nepričakovano in nenačrtovano, sem na začetku potrebovala nekaj časa, da sem se spoprijateljila s svojo novo vlogo in v polnosti sprejela to veliko spremembo v svojem življenju. Ko je moj sinko prišel na svet, pa je bilo vse veliko lažje, ker je tako čudovit :). 17. julija je dopolnil šest mesecev in je prelep, krepak, skoraj konstantno smejoči se srček ;).
Tako, zdaj veste, če še niste vedeli :). Zdaj bom morda lahko kdaj pa kdaj objavila tudi kakšen prispevek o prehrani dojenčkov in majhnih otrok. Naš malček namreč že dober mesec je tudi razne kašice, obenem pa je seveda še vedno tudi dojen. Kot vse kaže, se bo torej repertoar mojega bloga nekoliko razširil :). Le še čas za pisanje moram najti, kar pa je včasih kar težka naloga.
Skratka, vabim vas, da ostanete z mano, nikamor nisem šla in moj blog bo živel naprej, vsekakor bom delala na tem. Zato, vsi navdušeni bralci - le pogum in še malce potrpežljivosti, prosim ;). In seveda hvala za vašo pozornost do sedaj!
