V dneh pred božičem je tudi pri Sladostrastnici omamno dišalo po božičnih dobrotah ... Kaj sem pripravila? Moram se pohvaliti, da sem prvič v življenju naredila pravo potico (enkrat prej sem jo že, tako da je bilo tokrat v bistvu drugič, a tista prva potica ni bila ravno prava, ker ni izgledala čisto tako, kot mora potica izgledati ...) in da mi je uspela! Bila je dobra, zdrava IN lepa: veganska kokosova potica.
Naredila sem jo iz polnozrnatega testa in seveda povsem vegansko, tako da bi jo lahko jedli tudi najbolj zapriseženi vegani. Recept, ki sem se ga držala, je iz knjige Božanske sladice moje drage prijateljice Marje Božič, ki je, mimogrede, izrazila upanje, da je tudi njena knjiga pripomogla k moji strasti, ki se tako očitno izraža na tem blogu. Pa še kako, draga Marja! Lahko bi celo rekla, da se je prav s tvojo knjigo vse skupaj začelo ... Ne bi namreč mogla napisati in sestaviti bolj navdihujoče knjige za vse, ki se zanimamo za zdravo prehrano in zdrave sladice. Tvojo knjigo imam preštudirano od začetka pa do konca in z užitkom preizkušam recepte, ki jih najdem v njej, skoraj tako rada, kot izumljam svoje, izvirne. Ja, to je knjiga, ki se ji imam v veliki meri zahvaliti za svojo vse bolj rastočo strast:
Res super, super knjiga in še bolj super avtorica!
Tako, zdaj pa nazaj k moji potici. Nisem si mislila, da mi bo že prvič tako lepo uspela. Sicer pa, nič tako čudnega - če se dela z ljubeznijo, vedno vse uspe ;).
Taka je bila ta moja kokosova potička, ko je bila še v pečici in se je komaj začela peči ...
Debela in zajetna - to pa zato, ker sem jo zvijala z napačne strani. No ja, vse je enkrat prvič ...
Ko je bila pečena, sem jo vzela iz pečice ...
... in, ko se je malo ohladila, prerezala.
Potem pa seveda čim prej poskusiti in se pohvaliti brez lažne skromnosti :). Res ni bila slaba. Mislila sem, da bo suha, pa je bila prav sočna. Zaradi polnozrnatega testa tudi precej nasitna in tako en kos takšne potice lahko predstavlja polnovreden obrok. Ker je bilo v nadevu res veliko kokosa in ker sem v testu in v nadevu uporabila nerafinirano kokosovo maščobo, je bil okus zelo kokosov - takšen, kot mora biti, če ješ kokosovo potico :).
Dan zatem je prišel čas za peko prazničnih piškotov, dišečih po cimetu, ingverju, vaniliji in rumu. Eni so bili z orehi, drugi brez. Tretji pa so bili keksi iz prosene moke s kokosom.
Božični piškoti prisrčnih oblik :).
Proseni keksi s kokosom.
Ja, dela je bilo kar veliko in dišalo je na vso moč. V teh dneh pred Silvestrovim pa načrtujem še en "potični" podvig ... Nameravam narediti rožičevo potico. Seveda bom obilno poročala o rezultatih in (upam) uspehih ;).
Ni komentarjev:
Objavite komentar