Jutra so zame sveta. Jutra so tempelj, v katerega vstopim takoj po tistem, ko se vrnem iz drugih svetov, drugih dimenzij. Kdo ve, kje vse se moj drugi jaz potepa, ko spim, kdo ve, kaj vse doživlja, vidi in čuti in s kom vse se druži. Ko se zbudim, vse to ni več pomembno, sem tukaj in zdaj, in tukaj in zdaj moram funkcionirati kar se le da dobro. Zato vstopim v jutro. V tišino, spokoj in hlad jutra, ko drugi še spijo in je vse okoli mene blažen mir. Samota, samo jaz sem tu, sama s sabo, nikogar drugega. Kakšna milina. Kakšen dar. Če je kaj resnično pomembno, potem je ena bistvenih stvari v življenju to, da človek vsaj kratek del dneva (vsaj nekaj minut, če ni mogoče več) preživi sam s sabo. Da je sam s svojimi mislimi, da se lahko poglobi vase. Seveda, če je tega sposoben. Pri mnogih ljudeh je problem, ker tega ne zmorejo. Bojijo se biti sami s sabo, s svojimi mislimi in - posledično - tudi svojimi demoni in strahovi. Ni ga večjega sovražnika, kot je lahko človek samemu sebi.
Zato pa je treba delati na sebi. Večno delo, ki se nikoli ne konča. In jutra so za to idealna. Mir, tihota, spokojnost in svežina novega dneva, ki je še v povojih. Blagoslovljen je vsak, ki si lahko privošči to jutranje razkošje. Sama si ga lahko, ker ne hodim v službo. In v tem je resničen blagoslov, saj tako odpade večina stresa, ki ljudem vsak dan po vsem (“razvitem”) svetu nažira zdravje.
Kako torej preživljam ta svoja sveta jutra? Vstanem nekje do šestih (najkasneje!) in moj prvi jutranji ritual je mrzla prha. Tako je zdaj že eno leto. Jaz, največja zmrzljivka na svetu, si zdaj ne predstavljam več juter brez tuširanja z mrzlo vodo. To bo lahko tema naslednje objave :). Potem si pripravim zeliščni čaj in medtem ko ga srebam, se lotim dela. Trenutno pišem svoj naslednji roman. Zastavila sem ga precej optimistično, tako da bo dela še veliko. A to je prijetno, sladko delo, v katerem uživam. Čeprav vsebuje tudi veliko izzivov, ni niti malo stresno, kar pa je ogromnega pomena za moje trenutno zdravstveno stanje. (Tudi o tem lahko v eni naslednjih objav.)
Ta moja jutra mi pomenijo ogromno in jih ne bi dala za nič na svetu. Ne le, da sem takrat lahko sama s sabo, da lahko v miru razmišljam, se resetiram in polnim, takrat tudi opravim večino svojega (pisateljskega, lektorskega) dela. Čez dan so druge stvari. Ko vstaneta ostala člana družine, najprej sledi zajtrk - stiskanje in pitje sveže stisnjenega pomarančnega soka. In potem se dan nadaljuje po ustaljenih tirnicah.
Kako pa vi preživljate jutra? Pri večini je ta del dneva verjetno žal še vedno zaznamovan s hitenjem in pripravami na službo. Kaj pa, ko ste doma? Jutra prespite? ;)