Jedi meseca: KISLO ZELJE in KISLA REPA

Glede na to, da smo v sezoni kislega zelja in repe, je prav, da nekaj povemo tudi o njiju, še zlasti zato, ker gre za izredno zdravo hrano, ki na naše telo deluje čistilno in krepčilno. Naši predniki niso poznali niti potrebovali cele poplave očiščevalnih diet, o katerih lahko slišimo dandanes. Jedli so kislo zelje in kislo repo in že s tem (poleg tega, da se je meso znašlo na njihovem jedilniku le poredko in da niso poznali industrijske "hrane") so v veliki meri poskrbeli za čiščenje organizma in trdno zdravje.

 

Jota s kislim zeljem in topinamburjem.

 

 

Pozitivne učinke kislega zelja je poznal že Hipokrat, znameniti Sebastian Kneipp pa je kislo zelje označil kot krtačo za želodec in črevesje. Mornarji so si na dolgih potovanjih z uživanjem kislega zelja pomagali proti skorbutu. Na Slovenskem kisamo zelje že vse od sredine 18. stoletja. Pravilno in naravno skisano zelje je bledo rumeno, mehko, a še hrustljavo in ima prijeten vonj po kislem. Zelje, ki smrdi po plesni ali gnilobi, je premehko, preslano, močno prekislo ali celo rožnato obarvano, ni bilo pravilno skisano in ni primerno za uživanje.

Kislo zelje je prava zakladnica zdravja, saj vsebuje velike količine vitaminov, predvsem vitamina C, mineralov, rudnin in vlaknin.

Kot večina drugih fermentiranih živil tudi kislo zelje pospešuje čiščenje prebavil in izboljšuje presnovo. Tako se zaradi izboljšane črevesne flore določena hranila lažje absorbirajo v črevesju, kar posledično krepi imunski sistem.

Z uživanjem kislega zelja izginejo številne zdravstvene težave, ki so povezane z zimskimi prehladi, slabokrvnostjo, kožo in povečano telesno težo. Rezultati raziskav kažejo, da kislo zelje deluje proti razvoju rakavih obolenj, predvsem učinkovito je kot preventiva proti razvoju raka na debelem črevesu.

Podobno kot kislo zelje deluje tudi zeljnica, tekočina, ki se nabere na skisanem zelju. Pijemo jo lahko razredčeno s pitno vodo ali jo uporabljamo v solatah namesto kisa.
Zaradi njegovih izredno koristnih učinkov za zdravje je najbolje, da kislo zelje uživamo presno, saj s kuhanjem izgubi kar nekaj svoje zdravilnosti in hranljivosti.

Presno kislo zelje lahko pripravimo kot samostojno solato ali pa ga dodamo zimskim solatnicam. Odlično zimsko solato pripravite tako, da odcejeno kislo zelje zmešate z bučnim ali ekstra deviškim oljčnim oljem in ga po okusu začinite z mleto kumino in strtim česnom. Če solati primešate še kuhan fižol ali na rezine narezan kuhan krompir, bo s kosom črnega kruha zadoščala kot samostojna jed.
Najboljše je sveže kislo zelje, naravnost iz kadi. Takega lahko skozi vse leto kupimo na tržnici. Če ga kupimo na zalogo ali nam ga je nekaj ostalo, je najbolje, da ga naložimo v steklen kozarec, zalijemo z zelnico in tesno zapremo. V hladilniku zdrži do tri tedne.

Kisla repa po drugi strani pomlajuje in čisti. Naše telo oskrbi s potrebnimi balastnimi snovmi ter beljakovinami in ogljikovimi hidrati.

Prav tako je tudi bogat vir kalcija, natrija, kalija, magnezija, železa in fosforja ter vitaminov B1, B2, B3 in C. Vsebuje tudi folno kislino in antioksidante, ki zavirajo procese staranja.

V njej je prisotnih tudi precej glukozinolatov, ki vsebujejo žveplo, zato koristno vpliva na dihala in ožilje, hkrati pa zaradi vsebnosti vitamina K tudi razmaščuje in čisti kri.

Kisla repa deluje antiseptično in učinkovito čisti sečne poti. Njene sestavine spodbujajo delovanje žlez ter pospešujejo in poživljajo presnovo. Kisla repa tudi ureja in pospešuje prebavo, zavira delovanje karcinogenih snovi ter tako preprečuje raka na črevesju.

Kislo repo lahko uživamo presno, vendar jo zaradi ostrega okusa večinoma pripravljamo v zimskih enolončnicah in prikuhah. Presna kisla repa je okusna popestritev zimskih solat, odlično pa se poda tudi v sendviče.

Tudi kislo repo je najbolje hraniti v hladilniku, enako kot zelje: v steklenem kozarcu in prelito s tekočino, da ni v stiku z zrakom.
Ena najboljših in tudi tradicionalnih slovenskih (natančneje primorskih) jedi iz kislega zelja ali repe je seveda dobra stara jota. Odlična je tako iz zelja kot iz repe, krepčilna zimska jed, ki nas še bolj pogreje, če jo začinimo s česnom, kajenskim poprom, curryjem in seveda kurkumo. Če namesto krompirja damo vanjo kuhan topinambur (sladki krompir), bo jota prijetnega sladko-kislega okusa.
Pa dober tek! :)

Licencirana super nutricionistka ;)

Tako, zdaj je tudi uradno: opravila sem Veliko šolo superživil

in nadaljnje izobraževanje o obrazni diagnostiki in teoriji petih elementov, na koncu katerega sem pridobila:

Juhu! :)

Predbožična peka

V dneh pred božičem je tudi pri Sladostrastnici omamno dišalo po božičnih dobrotah ... Kaj sem pripravila? Moram se pohvaliti, da sem prvič v življenju naredila pravo potico (enkrat prej sem jo že, tako da je bilo tokrat v bistvu drugič, a tista prva potica ni bila ravno prava, ker ni izgledala čisto tako, kot mora potica izgledati ...) in da mi je uspela! Bila je dobra, zdrava IN lepa: veganska kokosova potica.

Naredila sem jo iz polnozrnatega testa in seveda povsem vegansko, tako da bi jo lahko jedli tudi najbolj zapriseženi vegani. Recept, ki sem se ga držala, je iz knjige Božanske sladice moje drage prijateljice Marje Božič, ki je, mimogrede, izrazila upanje, da je tudi njena knjiga pripomogla k moji strasti, ki se tako očitno izraža na tem blogu. Pa še kako, draga Marja! Lahko bi celo rekla, da se je prav s tvojo knjigo vse skupaj začelo ... Ne bi namreč mogla napisati in sestaviti bolj navdihujoče knjige za vse, ki se zanimamo za zdravo prehrano in zdrave sladice. Tvojo knjigo imam preštudirano od začetka pa do konca in z užitkom preizkušam recepte, ki jih najdem v njej, skoraj tako rada, kot izumljam svoje, izvirne. Ja, to je knjiga, ki se ji imam v veliki meri zahvaliti za svojo vse bolj rastočo strast:

 

 

Res super, super knjiga in še bolj super avtorica!

Tako, zdaj pa nazaj k moji potici. Nisem si mislila, da mi bo že prvič tako lepo uspela. Sicer pa, nič tako čudnega - če se dela z ljubeznijo, vedno vse uspe ;).

Taka je bila ta moja kokosova potička, ko je bila še v pečici in se je komaj začela peči ...

 

 

 

Debela in zajetna - to pa zato, ker sem jo zvijala z napačne strani. No ja, vse je enkrat prvič ...

Ko je bila pečena, sem jo vzela iz pečice ...

 

 

 

... in, ko se je malo ohladila, prerezala.

 

 

Potem pa seveda čim prej poskusiti in se pohvaliti brez lažne skromnosti :). Res ni bila slaba. Mislila sem, da bo suha, pa je bila prav sočna. Zaradi polnozrnatega testa tudi precej nasitna in tako en kos takšne potice lahko predstavlja polnovreden obrok. Ker je bilo v nadevu res veliko kokosa in ker sem v testu in v nadevu uporabila nerafinirano kokosovo maščobo, je bil okus zelo kokosov - takšen, kot mora biti, če ješ kokosovo potico :).

Dan zatem je prišel čas za peko prazničnih piškotov, dišečih po cimetu, ingverju, vaniliji in rumu. Eni so bili z orehi, drugi brez. Tretji pa so bili keksi iz prosene moke s kokosom.

 

 

 

Božični piškoti prisrčnih oblik :).

 

 

 

Proseni keksi s kokosom.

 

 

 

Ja, dela je bilo kar veliko in dišalo je na vso moč. V teh dneh pred Silvestrovim pa načrtujem še en "potični" podvig ... Nameravam narediti rožičevo potico. Seveda bom obilno poročala o rezultatih in (upam) uspehih ;).

 

 

Naročite se na novice

Naj spoštovane bralce, tiste, ki tega morda niso opazili, opomnim, da se na desni strani lahko naročijo na novice - samo vtipkajte svoj e-naslov in vedno, ko bom objavila kaj novega, boste takoj obveščeni in lahko boste med prvimi prebrali in pogledali še sveže in po slastnih dobrotah dišeče novičke ;).

Vabljeni, da se prijavite!

PVSP zabava in kaj smo jedli

Tako, pa se je končala ... ena najlepših zgodb in ena najbolj koristnih in bogatih izkušenj v mojem življenju. Operacija "Podjetno v svet podjetništva". Težko bi se kje naučila toliko, kot sem se tukaj. In le težko bi kje pridobila toliko samozavesti in toliko zaupanja v svojo poslovno idejo, kot se je to zgodilo tekom tega projekta, ki nas je vse izpilil v povsem nove ljudi. Vsaj jaz tako mislim. A prepričana sem, da bi se tudi ostali vsaj delno strinjali z mano.

V petek, 20. decembra smo končali z delom in na ta dan smo tudi organizirali zaključno zabavo. Naročili smo pice, štiri punce smo nekaj spekle/skuhale/pripravile (kar je presno, ne spada niti med kuhano niti med pečeno), nakupili smo pijačo ... in povabili naše ljube mentorice ter ostale zaposlene na RRA, da se nam pridružijo na zabavi. Mentorice so prišle, nekaj zaposlenih tudi, prišel pa je celo direktor, kar je najpomembneje ;). Presenetili smo jih z "Zlatim poročilom" - priredbo tedenskega poročila, ki smo ga morali tekom naše zaposlitve oddajati vsak ponedeljek. To Zlato poročilo je bilo polno neumnosti, nedela, lenarjenja in pijančevanja. Marsikaj novega so izvedeli o nas in o našem "delu" ... Seveda pa je bil vse skupaj le hec :). Zlato poročilo sem v glavnem napisala jaz, pomagali pa sta mi sodelavki Tina in Jana.

Takole je izgledalo prizorišče naše zabave v pivški Hiši kulture, ko so še potekale priprave in smo čakali na pice ...

 

 

 

 

Moji "prispevki" za tole pogostitev pa so bili v obliki polnjenih datljev ...

 

 

 

... in veganske halve, ki sem jo tokrat prvič oblila s čokoladnim prelivom in posula s kokosom.

 

 

 

 

 

 

To sploh ni bila slaba zamisel, ker je tako halva dobila tisto piko na i, ki ji je prej manjkala. Sicer je bila že prej res dobra in prav vsem, ki so jo poskusili, všečna, a s tem čokoladnim prelivom in kokosovim posipom je postala popolna. Čokoladni preliv je bil seveda tako kot vse ostalo iz najboljših sestavin: kokosova maščoba, pravi kakav in javorjev sirup.

Prav lepo smo se pogostili in se seveda zmenili, da se bomo še naprej srečevali - vsaj enkrat na mesec. Napol že pričakujem, da bom morala kdaj na kakšno takšno srečanje prinesti halvo ;).

Predavanje o presnih sladicah

Včeraj sem v Slavini izvedla predavanje o presnih sladicah z degustacijo. Obisk je bil rekordno velik - res nisem pričakovala, da bo prišlo tooooliko ljudi :). Izpostavila sem glavna dejstva o presnih sladicah, povedala, zakaj so boljše od klasičnih, in udeležencem zaupala nekaj receptov. Na koncu pa so se lahko še posladkali z mojimi presnimi čokoladnimi kroglicami, polnjenimi datlji in čokoladnimi pralinami.

 

 

 

 

 

Čakanje na začetek in zbiranje udeležencev ...

 

 

Sredi predavanja ...

 

 

 

In na koncu: deljenje sladic in odgovarjanje na vprašanja.

 

 

Odzivi so bili zadovoljivi, sploh nad sladicami so bili vsi navdušeni - večkrat sem morala ponoviti recepte za posladke, ki so jih poskusili :).

Vabilo!

V torek, 17. decembra ob 19.00 bom imela v stari šoli v Slavini (tam, kjer se prav zdaj ureja moj bodoči delovni prostor) predavanje z naslovom Presne sladice. Izpostavila bom glavne značilnosti in prednosti presnih sladic, povedala, po čem se razlikujejo od klasičnih in zakaj so boljše. Kotizacija bo 5 €. Seveda bo vzporedno s predavanjem potekala tudi degustacija nekaterih presnih sladic :).

Prisrčno vabljeni!

 

Torte!!!

Za mano je vikend, zaznamovan s tortami - no, z dvema tortama, če smo natančni - in z obletnicami - no, z dvema obletnicama, seveda :). V soboto sta moja starša praznovala obletnico poroke, v nedeljo pa midva s Petjo obletnico zveze ali "hoje" po domače ;). Spet dobri "izgovori" za ustvarjanje v kuhinji ... V soboto sem v štirih urah naredila kar dve torti; delala sem obe hkrati, malo to, malo ono :).

Najprej sem se lotila veganske sacherjeve torte in medtem, ko se je biskvit pekel (najprej prva, nato še druga plast), sem pripravljala vse za presno torto. In kaj je nastalo na koncu, po štirih urah intenzivnega ustvarjanja?

 

Presna torta z nasmehom :) - še v modelu.

 

 

Voila: presna čokoladno-"skutna" torta.

 

 

Torta je imela tri plasti: kakavovo podlago, "skutni" nadev iz indijskih oreščkov in čokoladni preliv. Okrašena je bila z indijskimi oreščki in nekaj orehi. Slastna energijska bomba. :)

Poleg presne pa je nastala še sacherjeva torta, ki se (vsaj po mojem mnenju) sicer ne more kosati s presno, niti po okusnosti niti po "zdravosti", a vseeno - tudi ta ni slaba :).

 

 

 

  

 

Preveč dobrega naenkrat tudi ni dobro, kar sem včeraj spet preizkusila na lastni koži ... Preveč torte sem pojedla. Sladostrastnica požrešnica, kaj hočem. ;)

Miklavževe dobrote ...

Ja, Miklavž je bil včeraj zelo zaposlen ;). V kuhinji Sladostrastnice je cel dan tako dišalo, da je bila moja prijateljica, ki je zvečer prišla po svoje naročilo, skoraj omamljena ;).

Nastajala so slastna mala darilca, na primer ...

 

Bonboniera za prijateljico.

 

 

 

 

 

 

 

 

Druge dobrote, ki so poleg čokolade včeraj nastajale za Miklavževa darila:

 

 

 

Veganska halva.

 

 

In manjše halvice.

 

 

 

Presne kroglice ...

 

 

 

 

Piškoti z rozinami in marmelado ...

 

 

 

 

... in kokosovi mafini.

 

 

Male halvice so se takole zapakirane zbrale na kupu ...

 

 

 



 

 

... ko so čakale na svojo naročnico.

Kar prijetno miklavževanje, ni kaj :).

Tudi vikend, ki prihaja, bo praznično obarvan ... v nedeljo bova z dragim namreč praznovala obletnico najine zveze. Torta ali dve za to priložnost ne uideta ;).