sreda, 15. maj 2019

Nori ljudje na oblasti ali: kdo je tu nor?





Eden naših najbolj znanih komikov, igralcev, imitatorjev, TV-voditeljev in skladateljev (in najbrž še kaj), Jure Godler, je tudi avtor nove, izvrstne drame oziroma tragikomedije Predsednikova norost (s podnaslovom Predsednik republike je nor), ki je izšla marca letos pri založbi Primus v zbirki Avtorji. Zainteresirala me je takoj, ko sem izvedela zanjo. Zanimalo me je, kako se je vsestransko nadarjeni Jure Godler izkazal kot dramatik. Pa tudi tema je aktualna - in je bila v vsej zgodovini človeštva. Motiv norega vladarja je od nekdaj navdihoval umetnike, med katerimi velja omeniti zlasti Shakespearja in njegovega Kralja Leara. Godler v predgovoru k svoji drami omenja tudi dramsko delo Norost kralja Jurija, po katerem je bil posnet tudi film. Oboje je nedvomno vplivalo na avtorja in nastanek drame Predsednikova norost.  
Gre za tragikomedijo v dveh dejanjih, vsako dejanje šteje osem prizorov. Drama je napisana tekoče, v Godlerjevem značilnem duhovitem tonu in komičnem stilu, tok dogajanja pa nas že na prvi strani zgrabi in odnese s sabo, da ne moremo prenehati, dokler ne pridemo do zadnjega prizora. Glavni protagonist je Božo Lampreht, predsednik Republike Slovenije, ki se že na samem začetku obnaša nekoliko čudno; daje vtis, da z njim ni čisto vse v redu. Ostale osebe so še Marjana, predsednikova žena, Peter, njun sin, varnostnik Mičo, piarovka Tina, premier Simon Fras, predsednik državnega zbora Bojan Jakopin, dva ministra, zdravilec Fazo in statisti. Že v drugem prizoru prvega dejanja, ki se odvija na Kongresnem trgu, postane očitno, da je predsednik neuravnovešen in da ima psihične težave. V svojem govoru na proslavi ob dnevu državnosti si namreč dovoli nekaj izpadov, ki sprožijo vsesplošno zgražanje. Po tem dogodku gre z njim le še navzdol, začne si celo domišljati, da Hrvaška napada Slovenijo in da je izbruhnila vojna. Medtem v državnem zboru potekajo posveti o tem, kako se znebiti neuravnovešenega predsednika, ki je izgubil slovensko morje, in kdo naj stopi na njegovo mesto. Predsednik se z družino umakne na grad Brdo, kjer nato ostane sam z varnostnikom, zdravilcem, ki ga je poklical njegov sin, in njegovimi pomočniki. V največji tajnosti tako poteka zdravljenje predsednika in njegove norosti, saj nikakor ne sme priti v javnost, da je duševno bolan in trenutno nezmožen opravljanja svojih dolžnosti. V državni zbor pa informacije o tem, kaj se dogaja s predsednikom, vseeno prikapljajo, predsednik državnega zbora se okliče za vršilca dolžnosti predsednika republike in začne pripravljati vse za napad na Hrvaško. Pri tem se odpira vprašanje, ali ni morebiti Jakopin še bolj nor kot Lampreht. Konec je takšen, kakršen mora biti konec dobre drame: nekoliko nejasen in zavit v skrivnost. Ni povsem jasno, kaj se v resnici zgodi, zdi se, kot da predsednikovo izkrivljeno doživljanje resničnosti vpliva tudi na sam iztek drame in celo na bralčevo dojemanje. 
Osebno mi je branje Godlerjeve drame predstavljalo prvovrsten bralski užitek. Le še en dokaz za to, da založba Primus izdaja res super knjige.

Ni komentarjev:

Objavite komentar