PVSP zabava in kaj smo jedli

Tako, pa se je končala ... ena najlepših zgodb in ena najbolj koristnih in bogatih izkušenj v mojem življenju. Operacija "Podjetno v svet podjetništva". Težko bi se kje naučila toliko, kot sem se tukaj. In le težko bi kje pridobila toliko samozavesti in toliko zaupanja v svojo poslovno idejo, kot se je to zgodilo tekom tega projekta, ki nas je vse izpilil v povsem nove ljudi. Vsaj jaz tako mislim. A prepričana sem, da bi se tudi ostali vsaj delno strinjali z mano.

V petek, 20. decembra smo končali z delom in na ta dan smo tudi organizirali zaključno zabavo. Naročili smo pice, štiri punce smo nekaj spekle/skuhale/pripravile (kar je presno, ne spada niti med kuhano niti med pečeno), nakupili smo pijačo ... in povabili naše ljube mentorice ter ostale zaposlene na RRA, da se nam pridružijo na zabavi. Mentorice so prišle, nekaj zaposlenih tudi, prišel pa je celo direktor, kar je najpomembneje ;). Presenetili smo jih z "Zlatim poročilom" - priredbo tedenskega poročila, ki smo ga morali tekom naše zaposlitve oddajati vsak ponedeljek. To Zlato poročilo je bilo polno neumnosti, nedela, lenarjenja in pijančevanja. Marsikaj novega so izvedeli o nas in o našem "delu" ... Seveda pa je bil vse skupaj le hec :). Zlato poročilo sem v glavnem napisala jaz, pomagali pa sta mi sodelavki Tina in Jana.

Takole je izgledalo prizorišče naše zabave v pivški Hiši kulture, ko so še potekale priprave in smo čakali na pice ...

 

 

 

 

Moji "prispevki" za tole pogostitev pa so bili v obliki polnjenih datljev ...

 

 

 

... in veganske halve, ki sem jo tokrat prvič oblila s čokoladnim prelivom in posula s kokosom.

 

 

 

 

 

 

To sploh ni bila slaba zamisel, ker je tako halva dobila tisto piko na i, ki ji je prej manjkala. Sicer je bila že prej res dobra in prav vsem, ki so jo poskusili, všečna, a s tem čokoladnim prelivom in kokosovim posipom je postala popolna. Čokoladni preliv je bil seveda tako kot vse ostalo iz najboljših sestavin: kokosova maščoba, pravi kakav in javorjev sirup.

Prav lepo smo se pogostili in se seveda zmenili, da se bomo še naprej srečevali - vsaj enkrat na mesec. Napol že pričakujem, da bom morala kdaj na kakšno takšno srečanje prinesti halvo ;).

Predavanje o presnih sladicah

Včeraj sem v Slavini izvedla predavanje o presnih sladicah z degustacijo. Obisk je bil rekordno velik - res nisem pričakovala, da bo prišlo tooooliko ljudi :). Izpostavila sem glavna dejstva o presnih sladicah, povedala, zakaj so boljše od klasičnih, in udeležencem zaupala nekaj receptov. Na koncu pa so se lahko še posladkali z mojimi presnimi čokoladnimi kroglicami, polnjenimi datlji in čokoladnimi pralinami.

 

 

 

 

 

Čakanje na začetek in zbiranje udeležencev ...

 

 

Sredi predavanja ...

 

 

 

In na koncu: deljenje sladic in odgovarjanje na vprašanja.

 

 

Odzivi so bili zadovoljivi, sploh nad sladicami so bili vsi navdušeni - večkrat sem morala ponoviti recepte za posladke, ki so jih poskusili :).

Vabilo!

V torek, 17. decembra ob 19.00 bom imela v stari šoli v Slavini (tam, kjer se prav zdaj ureja moj bodoči delovni prostor) predavanje z naslovom Presne sladice. Izpostavila bom glavne značilnosti in prednosti presnih sladic, povedala, po čem se razlikujejo od klasičnih in zakaj so boljše. Kotizacija bo 5 €. Seveda bo vzporedno s predavanjem potekala tudi degustacija nekaterih presnih sladic :).

Prisrčno vabljeni!

 

Torte!!!

Za mano je vikend, zaznamovan s tortami - no, z dvema tortama, če smo natančni - in z obletnicami - no, z dvema obletnicama, seveda :). V soboto sta moja starša praznovala obletnico poroke, v nedeljo pa midva s Petjo obletnico zveze ali "hoje" po domače ;). Spet dobri "izgovori" za ustvarjanje v kuhinji ... V soboto sem v štirih urah naredila kar dve torti; delala sem obe hkrati, malo to, malo ono :).

Najprej sem se lotila veganske sacherjeve torte in medtem, ko se je biskvit pekel (najprej prva, nato še druga plast), sem pripravljala vse za presno torto. In kaj je nastalo na koncu, po štirih urah intenzivnega ustvarjanja?

 

Presna torta z nasmehom :) - še v modelu.

 

 

Voila: presna čokoladno-"skutna" torta.

 

 

Torta je imela tri plasti: kakavovo podlago, "skutni" nadev iz indijskih oreščkov in čokoladni preliv. Okrašena je bila z indijskimi oreščki in nekaj orehi. Slastna energijska bomba. :)

Poleg presne pa je nastala še sacherjeva torta, ki se (vsaj po mojem mnenju) sicer ne more kosati s presno, niti po okusnosti niti po "zdravosti", a vseeno - tudi ta ni slaba :).

 

 

 

  

 

Preveč dobrega naenkrat tudi ni dobro, kar sem včeraj spet preizkusila na lastni koži ... Preveč torte sem pojedla. Sladostrastnica požrešnica, kaj hočem. ;)

Miklavževe dobrote ...

Ja, Miklavž je bil včeraj zelo zaposlen ;). V kuhinji Sladostrastnice je cel dan tako dišalo, da je bila moja prijateljica, ki je zvečer prišla po svoje naročilo, skoraj omamljena ;).

Nastajala so slastna mala darilca, na primer ...

 

Bonboniera za prijateljico.

 

 

 

 

 

 

 

 

Druge dobrote, ki so poleg čokolade včeraj nastajale za Miklavževa darila:

 

 

 

Veganska halva.

 

 

In manjše halvice.

 

 

 

Presne kroglice ...

 

 

 

 

Piškoti z rozinami in marmelado ...

 

 

 

 

... in kokosovi mafini.

 

 

Male halvice so se takole zapakirane zbrale na kupu ...

 

 

 



 

 

... ko so čakale na svojo naročnico.

Kar prijetno miklavževanje, ni kaj :).

Tudi vikend, ki prihaja, bo praznično obarvan ... v nedeljo bova z dragim namreč praznovala obletnico najine zveze. Torta ali dve za to priložnost ne uideta ;).

 

 

 

 

 

Miklavž! :)

Miklaaaavž, prihaja Miklavž ... :) V kuhinji Sladostrastnice se že zbirajo ideje, sestavine in ustvarjalne sile. Jutrišnji dan, zadnji dan pred Miklavžem, bo delaven od jutra (tam nekje od štirih naprej) pa do večera. Kar nekaj naročil sem dobila, poleg tega pa moram pripraviti darilca še za vse svoje domače. No, ne da moram ... hočem! Res se nisem primerno izrazila :). Moram niti slučajno ni primeren izraz, ker me obdarovanje najbližjih tako osrečuje, da to ne more biti obveza, ampak je želja, iskrena želja po tem, da drugim nekaj dam, jih s tem osrečim in - zanimivo ali pa povsem logično - na ta način osrečim tudi sebe, še veliko bolj kot sem srečna takrat, kadar sem sama obdarovana. Definitivno drži, da je največja sreča v dajanju in ne toliko v prejemanju. Kdor daje, pa tako ali tako tudi dobi.

Torej, kaj bo jutri (in tudi že danes zvečer) nastajalo v Sladostrastničini kuhinji?

 

Čokolada, veliiiko čokolade ...

 

 

 

Halva, kar precej halve, ker je tako priljubljena, da jo hočejo kar vsi ... ;)

 

 

 

Veganski kokosov kolač v obliki mafinov ...

 

Veganski piškotki ...

 

Slani krekerji s semeni in himalajsko soljo ...

 

... in še marsikaj, to še zdaleč ni vse. Vsak paketek dobrot bo seveda vključeval tudi lepo misel, tako da bo dela res čez glavo. Ampak ko se nekaj počne z veseljem in strastjo, ni težko. ;)

Čez nekaj dni se seveda ponovno oglasim s svežimi fotografijami Miklavževih poslastic ...

 

 

Jed meseca: AMARANT

Tokrat malce z zamudo, pa vendarle ... Čas je za novo jed meseca. Tokrat: amarant.

 

 

 

Amarant z bučkami in prahom šitak.

Amarant je staro mehiško žito, mehiški Indijanci so ga poznali kot hrano bogov in kraljev, po njihovem verovanju naj bi celo podaljševal življenje. Pridelava amaranta je enostavna, ker rastlina ne rabi veliko vode, umetna gnojila in pesticidi pa niso potrebni.

Amarant ne vsebuje glutena, ki daje testu elastičnost, zato se pri pripravi dietnih kruhov meša s koruzno moko. Uporablja se za izdelavo številnih izdelkov, kot so testenine, pecivo in kaša. Uporablja se tudi v mešanicah s stročnicami in v drugi hrani. Amarant vsebuje približno 19 % beljakovin, 5,6 % vlaknin, 6 % maščob v obliki esencialnih olj ter veliko železa, magnezija in kalcija. Beljakovine vsebujejo aminokislini lizin in metionin, ki sta redki aminokislini v rastlinskem svetu. Amarant ima čudovit, nenavadno sladek okus po lešnikih in oreščkih ter prijeten vonj. Že kot dodatek obogati vsak kruh. Običajno se pri peki kruha dodaja od 25-30 % moke iz amaranta. Pri kuhi pa moka iz amaranta lahko nadomesti vse vrste moke.

 

Zakaj jesti amarant?

-  Ker ne vsebuje glutena, zato se v zadnjih letih vse pogosteje uporablja tudi za dietetične izdelke, kot so testenine, pecivo, kaše, uporablja se v mešanicah s stročnicami in v drugi hrani. V času današnje, hranilno zavestne prehrane amarant ponuja širok spekter hranilne vrednosti. Ne samo, da je bogatejši s proteini kot večina običajno uporabljenih žit, temveč vsebuje tudi aminokislini lizin in metionin ter je bolj uravnotežen.

-  Amarant s svojimi 13-19 % proteinov dosega skoraj 100 % na teoretični proteinski lestvici žit.

-  Bogat je z vlakninami, ki skrbijo za urejeno prebavo.

-  Ima visoko vsebnost kalcija in železa, kot tudi mnogo vitaminov ter sledi mineralov, ki jih ne najdemo v večini ostalih žit.

-   Najboljša plat vsega je, da ima Amarant ob svoji izredni hranilni vrednosti tudi zelo dober okus.

 

Kje lahko dobimo amarant?
Amarant je naprodaj v vseh bolje založenih trgovinah in trgovinah z zdravo prehrano, kjer lahko kupimo cela ali pa v moko zmleta semena. Amarantova moka zaradi visoke vsebnosti maščob sicer zelo hitro postane žarka, zato je priporočljivo, da semena meljemo kar sproti v mlinčku za kavo. Semena se v dobro zaprti posodi ohranijo tudi eno leto, medtem ko je moko najbolje kar zamrzniti, če je ne porabimo takoj. Kupiti je možno celo pokovko, muslije in energijske ploščice iz amaranta.

 

Kako ga kuhamo?

Presenetljivo je, da se amarant, kljub temu, da ima tako drobna zrna, kuha precej dolgo. Pred kuhanjem ga najprej malo popražimo, nato pa zalijemo z dvakratno količino vode in kuhamo približno pol ure do 45 minut, dokler ne popije vse vode in nabrekne. Kuhamo ga lahko samega in mu dodamo zgolj nekaj začimb in kakšno zdravo maščobo, že na tak način bomo dobili odlično jed. Lahko pa mu dodamo tudi zelenjavo, tofu, šitake v prahu, čemaž ali karkoli nam srce poželi. V vsakem primeru bomo zaužili slastno, hranljivo in nasitno jed.