Jed meseca: LEČA

Tokrat pa o leči, superživilu med stročnicami, ki je prvo na seznamu rastlinskih živil po vsebnosti železa - vsebuje ga kar dvakrat več kot druge stročnice.

Enolončnica iz rjave leče z zelenjavo.

 

Leča spada med najstarejše kulturne rastline na svetu. Izvira iz Azije. Gojiti so jo začeli že kar 10 000 let nazaj, v času prvih začetkov poljedelstva. Pred 500 leti jo je v veliki meri zamenjal fižol, zato je postala dokaj neznana in pozabljena stročnica. V sodobnem času se vrača na svetovni trg, saj ljudje vedno bolj cenijo zdravo in naravno prehrano. 

Poleg železa leča vsebuje tudi veliko beljakovin, tako da je res idealna hrana za vegetarijance in vegane. Poleg drugih koristi pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi, saj visoka vsebnost vlaknin preprečuje hitre skoke ravni krvnega sladkorja po obroku, zaradi česar je odlična hrana za bolnike s sladkorno boleznijo. Leča je hranilno bogato in s kalorijami revno živilo, zaradi česar je idealna sestavina shujševalnih diet, za nameček pa vsebuje obilo vlaknin, ki pospešujejo prebavo in dajejo občutek sitosti. Balastne snovi skrajšajo čas zadrževanja hrane v prebavilih ter tako zmanjšujejo tveganje za nastanek raka debelega črevesa.

Leča je tudi dober vir drugih pomembnih mineralov, kot so magnezij, kalij in cink, ki krepi imunski sistem ter povečuje spolno poželenje. Visoka vsebnost vitaminov skupine B in folne kisline je še posebno pomembna za ženske v rodni dobi, saj zmanjšuje tveganje za nastanek prirojenih napak. Zaradi tega in tudi zaradi velikih količin sestavljenih ogljikovih hidratov je idealno živilo za telesno dejavne ljudi.

Znanih je več vrst leče, ki se razlikujejo po barvi in obliki. Poznamo rdečo, rumeno, zeleno, rjavo in črno lečo. Glede oblike pa velja: drobnejša ko so zrna, boljša je leča, saj ima takšna leča večji delež lupine, v tej pa je največ snovi, ki prispevajo k boljši aromi.

Vsaka vrsta leče ima malo drugačen čas kuhanja; rjava leča je na primer kuhana v tridesetih minutah. Rdeča potrebuje precej manj časa. Če želimo, da leča ostane čvrsta, jo moramo soliti proti koncu kuhanja. Da razvije poln okus, pa potrebuje malo kisline - zato ji lahko proti koncu kuhanja dodamo malce kisa ali limoninega soka.
Jemo jo lahko na različne načine, ne nujno samo v obliki juhe ali enolončnice. Moji malenkosti, recimo, je strašno všeč leča s tofujem. Lečo samo skuham in ji na koncu dodam na kokosovi maščobi popražene kocke tofuja, izdatno začinjenega z najljubšimi začimbami (kari, paprika, kurkuma, čili ali kajenski poper). To je resnično prava dobrota, pa še beljakovinska bomba.

In še zanimivost: Italijani jedo lečo na prvi dan novega leta, saj naj bi to prinašalo denar. :)

Kar se mene tiče, ni problema: jedla bi jo vsak dan, ker mi je takooooo všeč! ;)

Domača čokolada - tretjič :)

Danes sem tretjič naredila vegansko presno čokolado in tokrat mi je uspela najbolj - logično, vsakič je malo boljša ;). Za spremembo sem ji dodala suho pražena sezamova semena in pražene arašide. Naredila sem res veliko količino (da ne govorim o tem, kako vrtoglava bi bila njena cena, če bi jo prodajala ... :P), pa je že v istem dnevu izginila vsaj polovica te očitno božanske čokolade. Neverjetno, res. Spet sem naivno načrtovala: no, to zdajle pa bo za nekaj časa ... Ja, ja, kar sanjaj ... ;)

Postopek priprave je bil takle:

Najprej sem v ponvi na zelo majhnem ognju počasi raztopila kakavovo maslo (brez pregrevanja! Drugače zadeva ni več presna).

V drugi ponvi sem na suho popražila neoluščena sezamova semena.

Stopljenemu kakavovemu maslu sem dodala kakav v prahu (kar veliko ga je treba, da se masa dovolj zgosti), pražena sezamova semena, pražene arašide in malo vanilije v prahu. 

Sladkala sem z javorjevim sirupom in kokosovim sladkorjem. (Javorjevega sirupa sem porabila polovico stekleničke, pa še dobršno mero kokosovega sladkorja sem morala dodati, ker kar ni in ni hotelo biti dovolj sladko ...)

Tako je izgledala končna zmes, ko sem jo preložila v model.

In še v manjšem modelčku v obliki srčka.

Potem pa hop v zamrzovalnik in nekaj časa počakati. Ko se je dovolj strdila, sem jo preselila v hladilnik, še malo kasneje pa sem jo vzela ven in jo stresla iz modelov. Takšnele lepe čokoladice so nastale ...

Njamsi ... Za moj okus je bila sicer še vedno malce pregrenka (kljub tolikšni količini dodanih naravnih sladil!!), a drugi očitno niso bili tega mnenja, saj so jo zmazali kot za šalo. No ja ... tako vsaj vem, da je bila res dobra ;).



Sejem Narava - zdravje

V petek smo se ga udeležili in bilo je super. Sicer smo bili utrujeni - kako tudi ne -, a vseeno je bilo lepo doživetje. Prvič smo lahko testirali svoje izdelke na enem takšnem večjem dogodku in lahko smo dobili vsaj približno predstavo o tem, kako trg in morebitni kupci vidijo naše izdelke, kaj si o njih mislijo in ali so jim všeč ali ne.

Cel dan - od devetih zjutraj do sedmih zvečer - smo bili tam in veliko ljudi je šlo mimo. Vsi moji polnjeni datlji, pripravljeni za degustacijo, so izginili, kakopak ;). Nekaterim so bili tako všeč, da so jih celo kupili, juhu! No, všeč so bili prav vsem, ki so jih poskusili. Moj bivši sošolec, ki se je tudi pojavil pri naši stojnici, je izjavil, da je "poskusil tisto moje" in da je "za popizdit dobro" in "da naj mu takoj dam en paketek" ;).

No, saj že na fotografijah ne izgledajo ravno slabo ...

"Avtorica" s svojimi datlji na stojnici, hehe ...

Moji datlji v družbi unikatne luči, ki jo je izdelal sodelavec Matej, mojster v izdelovanju unikatnih luči iz lesa.

Sodelavki Andreji je tantramat tako všeč, da jo je izkoristila za počitek. Cel dan biti na nogah res ni enostavno ... ;) Tantramat pa so podloge za jogo, ki jih izdeluje sodelavka Tjaša. Super so - komaj čakam, da mi eno naredi!!!

Takole pa je izgledala naša stojnica. Nagužvano, a vseeno efektivno.

Ja, to smo mi :).



Super piškotki ...

V četrtek sva skupaj z dragim ustvarjala super pirine kekse (zakaj so "super", razložim kasneje), ki jih je naročila ena od mojih mentoric za rojstni dan svoje kolegice. Delala sva celo popoldne in končni rezultat je bil temu primerno prav lep. Takšni so bili:

In zakaj "super" pirini keksi?

Zato, ker je bila ena od sestavin tudi superživilo meskvite. Z njim sem nadomestila del sladkorja, ker je sladkega okusa in se lahko uporablja kot naravno sladilo. Poleg tega pa je meskvite tudi izjemna mešanica beljakovin, mineralov in vlaknin. Gre za sadež perujskega rožičevca - strok, iz katerega pridobivajo prah sladkega okusa in izjemne hranilne vrednosti. Ta prah so torej vsebovali tudi tile  moji - oz. najini - piškotki. Zato torej super :).

Še nekaj izdelkov za degustacijo

Tako, degustacija je mimo in ... kaj naj rečem? Uspešna je bila :). Med ljudmi je bilo opaziti veliko zanimanja, opazila sem, da bi marsikdo tudi kaj kupil, če bi bilo že na voljo na policah trgovine.

Žal mi je le, da nisem naredila vsaj nekaj fotografij na samem prizorišču dogajanja. Vidi se, da sem bila leta brez fotoaparata ... Sem pa vsaj slaščice in kruh poslikala, preden sem jih nesla tja. Tukaj so še fotografije, ki sem jih posnela v soboto:

Pirin kruh z bučnimi semeni.

Veganska halva v modelčkih.

In halva na krožniku.

Veganski kokosovi mafini in medvedek iz istega testa.

Pirini žepki v družbi kokosovih mafinov.

No, nekaj stvari sem naredila ;). Moram reči, brez lažne skromnosti, da so udeleženci degustacije moje izdelke pokušali z velikim zanimanjem in izrekli nemalo pohval. Precej sem morala razlagati, kakšne so sestavine posameznih slaščic, čeprav je bilo vse napisano na priloženih listkih, a kljub temu mi je bilo to v veselje, ker rada razlagam ljudem o zdravi hrani in zdravih slaščicah ter o svojem dobrem počutju, povezanem z uživanjem zdrave hrane :).

V petek gremo na sejem Narava - zdravje, ki se bo odvijal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Tam se bomo promovirali, da bo joj. Tudi nekaj mojih slaščic bo razstavljenih in seveda upam, da ujamem na trnek čim več potencialnih strank. Vaba bo dovolj okusna in privlačna, po moje ;). 

Jutri prva degustacija

V teh dneh se pridno pripravljam na svojo prvo degustacijo. Ta se bo zgodila jutri ob 14. uri v Lisini štacuni v Pivki. Tam bom predstavila nekaj svojih izdelkov, obiskovalci bodo lahko degustirali in lahko bodo dobili celo letak z mojimi kontaktnimi podatki - če jim bodo moje dobrote tako všeč, da jih bodo hoteli pod nujno okušati tudi v prihodnje :).

Včeraj in danes sem pripravila veganske pirine žepke, presne energijske ploščice in presne kroglice. Danes zvečer in jutri zjutraj pa me čaka še nekaj dela ... nameravam namreč pripraviti še ene od veganskih mafinov in seveda pirin kruh.

Pirini žepki - piškoti številka ena pri nas doma.

Presne energijske ploščice iz datljev, rozin, indijskih oreščkov, mandljev, kakava v prahu, mesquita v prahu in ingverja v prahu.

In presne kroglice iz podobnih sestavin.

Škoda, da ne morem jutri na degustacijo nesti tudi tegale ...

Tehle slastnih veganskih presnih čokolatinov sem namreč naredila bolj malo in so skoraj takoj vsi izginili v zdravih sladkarij lačne trebuščke. Tolažim se s tem, da bi se tako ali tako verjetno začeli topiti, če bi bili predolgo ločeni od hladilnika ;). Bili so pa res dobri. Naredila sem jih iz kakavovega masla, kakava v prahu in agavinega sirupa, dodala pa sem še nekaj mletih lešnikov. Vse sestavine presne in ekološke. Stopljeno maso sem zlila v modelčke za ledene kocke in jih za nekaj časa dala v zamrzovalnik. Nastala je tale dobrota in zdaj lahko rečem, da končno zares znam narediti domačo vegansko presno čokolado. A naslednjič bo seveda še boljša :).

Ko se spet oglasim na blogu, bom "postregla" še s fotografijami dobrot, ki bodo jutri "nastopile" na degustaciji, a morajo šele nastati, ter seveda s fotografijami jutrišnjega dogodka v Lisini štacuni. Držite pesti ali, še bolje: pridite ;).