ANNEKE LUCAS (Belgija)
Na spletni strani The Sun je bil 19. 1. 2017 objavljen članek o Anneke Lucas, belgijski pisateljici, predavateljici, zagovornici žrtev trgovine z otroškimi spolnimi sužnji ter ustanoviteljici neprofitnih organizacij “Liberation Prison Yoga” in “Unconditional Model”. Njeno delo temelji na osebni izkušnji, 30-letni poti zdravljenja, potem ko jo je pri šestih letih (leta 1969) lastna družina, natančneje njena mati, prodala kot otroškega spolnega sužnja pedofilski mreži. Trpela je posilstva in mučenje, dokler ji ni pri dvanajstih uspelo zbežati. Nikoli ni šla na policijo, ker je na lastne oči videla, koliko otrok je bilo s strani sadističnih članov ubitih v opozorilo drugim. Umorjeni so bili na najbolj brutalne načine. Storilci zlorab so bili politiki in druge znane osebe na visokih položajih, ki so jim ljudje zaupali.
Anneke Lucas je kot šestletna deklica prvič prisostvovala orgiji v nekem gradu. Uporabili so jo za sadomazohistično predstavo. Na manjšem odru je bila privezana z železno pasjo verigo in prisiljena jesti človeške iztrebke. Čeprav je ves čas protestirala, se je bila prisiljena udeleževati orgij pozno ponoči, pogosto v gradovih in dvorcih, vsaj enkrat na teden, pet let in pol. Ponavadi so bili otroci na orgijo pripeljani kasneje kot ostali. Običajno ni bila sama, ampak je bilo poleg nje prisotnih še nekaj otrok. Bili so ekstra posebna droga. Nazadnje je končala z ljudmi v zasebnih sobah. Šest ur posiljevanja na teden z vsaj dvesto pedofili. Izračunala je, da je bilo tega za 1716 ur pred dopolnjenim 12. letom. Svoje delo je morala opraviti dobro, ker je nad njo ves čas visela grožnja, da se je bodo sicer znebili. Člani so otroke ubijali, še posebej deklice. Dečki pa so bili pogosteje mučeni. Mučili so jih na najhujše načine, ki si jih lahko predstavljamo. Člani so uporabljali ekstremne taktike, s katerimi so dosegli, da so bili otroci “vpleteni” in si zato niso upali na policijo. Anneke pravi, da so jih prisiljevali početi skrajno nasilne stvari. Početi je morala grozote, ob katerih se ji je obračal želodec.
V tistih letih telesne in čustvene zlorabe se je počutila, kot da živi dvojno življenje. Še vedno je namreč živela doma in med tednom hodila v šolo. Počutila se je izolirano in drugačno od vseh drugih. Bila je plaha, skoraj brez prijateljev, nikomur ni bilo mar zanjo. V pedofilski mreži je bila lep, občudovan objekt.
Cenili in spodbujali so inteligenco. A doma in v šoli se ni počutila tako. Pri dvanajstih je nazadnje pobegnila iz mreže, potem ko je bila v sobi na domu enega od članov mučena skoraj do smrti. Bila je gola privezana na mesarsko tnalo, pet drugih otrok pa je bilo prisiljenih, da so jo mesarili s kuhinjskimi pripomočki. Tnalo, na katerega je bila priklenjena, je bilo črno od krvi otrok, ki so bili tam pred njo. Moški je prisilil pet mlajših otrok, da so jo ranili; to je bil del njihove indoktrinacije. Imel je zaboj, poln izvijačev in nožev, pas z bodicami je bil zavezan okrog njenih rok. Imel je tudi kavelj za ribe in pripomoček za rezanje jabolk. Slednji je delal najgloblje ureznine. Moški je tudi zasadil cigareto v njeno roko. Brazgotine ima po vsem telesu. Neka deklica je pustila peresni nož zataknjen v njeni roki. Ko ga je potegnila ven, ga je po nesreči zavrtela. Bolečina je bila hujša, kot če bi jo popikal cel roj čebel naenkrat. Kri, ki ji je curljala po telesu, jo je žgečkala; to je bil najhujši del. Bilo jo je nepopisno strah in mislila je, da bo umrla, tako kot vsi drugi otroci, ki niso bili dovolj ljubljeni. To so bili najbolj črni trenutki v njenem življenju. Na skrajni točki, ko je verjela, da jo od smrti ločijo le še minute, jo je rešil eden od članov. Nekdo v mreži je sklenil dogovor in izpustili so jo. Dogovor je bil, da bo šel moški delat za politika, ki je bil šef mreže. Ko so jo odvezali s tnala in ji rekli, da lahko gre, je bila v šoku. Otroci so ji prinesli njena oblačila. Opotekla se je iz sobe, spomni se občutka krivde, ker je na preprogi pustila madeže krvi. Pred ogledalom v kopalnici se ni prepoznala, bila je prekrita s krvjo. Na hodniku jo je čakal mlad moški, ki jo je pospremil ven. Zahvaljujoč dogovoru je niso nikoli več prisilili, da bi se vrnila v mrežo.
Belgijo je zapustila v osemdesetih letih in se preselila v Pariz, nato v Los Angeles, preden se je ustalila v New Yorku. Ima hčerko, ki je bila v času objave tega članka stara petnajst let. Začela je tudi peticijo za ozaveščanje o trgovanju z ljudmi in otroki, ki je dosegla skoraj 49.000 podpisov. Zdaj v okviru svoje organizacije “Liberation Prison Yoga” uči jogo v zaporih. V letih po svoji grozljivi izkušnji se je borila s posttravmatskim stresom in depresijo. Pomagala si je s kombinacijo terapij, joge, meditacije in pisanja. Da bi pomagala drugim, je svojo zgodbo delila v “Global Citizen” in “Real Women Real Stories”. Pravi, da terja ogromno energije ne le preživeti fizično nasilje, ampak tudi prenesti psihično plat zlorabe in občutke sramu. Da se je lahko spopadla z vso grozo tistih let, je morala uporabiti vso svojo notranjo moč. Vedela je, da mora to storiti tudi zavoljo svoje hčerke.
Belgija je še vedno v šoku zaradi pedofilskega škandala, ki je pretresel svet, ko je bil v devetdesetih letih razkrit. Razvpiti pedofil Marc Dutroux, ki je ugrabljal majhne deklice in jih zapiral v ječe pod svojim domom, je bil leta 2004 obsojen na dosmrtni zapor zaradi serije umorov otrok.
https://www.thesun.co.uk/news/2643118/anneke-lucas-ex-child-sex-slave-raped-tortured-paedo-gang/
Ni komentarjev:
Objavite komentar